Kaj so motnje v duševnem razvoju? 

Motnje v duševnem razvoju delimo glede na stopnjo razvitosti intelektualnih sposobnosti ter prilagoditvenih in socialnih spretnosti:

  • lažja motnja v duševnem razvoju (blaga intelektualna manjzmožnost)
  • zmerna motnja v duševnem razvoju (zmerna intelektualna manjzmožnost)
  • težja motnja v duševnem razvoju (huda intelektualna manjzmožnost)
  • težka motnja v duševnem razvoju (globoka intelektualna manjzmožnost)

Kaj je LAŽJA MOTNJA V DUŠEVNEM RAZVOJU?

Otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju imajo znižane sposobnosti za učenje in usvajanje splošnih znanj (intelektualne sposobnosti). Vpliva na intelektualno delovanje in prilagoditvene sposobnosti posameznika. Miselni procesi pri njih potekajo bolj na konkretni ravni.

Uporabljajo preprostejši jezik in se nagibajo k manj zrelemu presojanju in odzivanju v socialnih okoliščinah. Učijo se počasneje kot njihovi vrstniki, vendar lahko usvojijo osnovne akademske in življenjske veščine. Sposobni so skrbeti za svoje osnovne potrebe (npr. osebna higiena, oblačenje, hranjenje). Lahko vzpostavljajo in vzdržujejo osnovne socialne stike.

Ob individualnem pristopu ter z vsebinskimi, metodičnimi in časovnimi prilagoditvami v učnem procesu lahko dosežejo znanja, ki so potrebna za manj zahtevno poklicno delo in samostojno socialno življenje.

IQ (inteligenčni količnik) posameznikov z lažjo motnjo običajno znaša med 50 in 70. Čeprav je pomembno celostno funkcioniranje posameznika.

Posamezniki lahko pridobijo osnovno izobrazbo in razvijejo funkcionalne akademske spretnosti.

Lažja motnja v duševnem razvoju pomeni, da se lahko posameznik ob ustrezni strokovni pomoči in vodenju usposobi samostojno življenje in vključevanje v skupnost.

Pri razumevanju lažje motnje v duševnem razvoju je v našem prostoru še vedno veliko težav in predsodkov.

Šola s prilagojenim programom je velikokrat napačno razumljena kot nekaj slabšega, čeprav vam iz lastne izkušnje lahko zagotovim, da je to šola kot vsaka druga.

Včasih še boljša, saj je delo znotraj šol s prilagojenim programom odlično. Imajo manjše skupine, manj otrok in s tem možnost, da se zares posvetijo vsakemu posamezniku.

Otroci so tako v okolju, kjer so sprejeti, razumljeni in uspešni. S tem pa imajo možnost, da se razvijajo v skladu s svojimi sposobnostmi in se usposobijo za samostojno življenje.

V vse programe – razen rednega programa vrtca in osnovne šole – se otrok usmeri na podlagi strokovnih diagnostičnih postopkov, ki jih izvajata Center za zgodnjo obravnavo (predšolski otrok) in Zavod Republike Slovenije za šolstvo (šolski otrok).

Pri tem strokovnjaki vedno upoštevajo največjo korist otroka.

Motnje v duševnem razvoju

Kaj je zmerna motnja v duševnem razvoju?

Otroci z zmerno motnjo v duševnem razvoju imajo zelo nizke sposobnosti za učenje in usvajanje splošnih znanj (intelektualne sposobnosti). Miselni procesi pri njih potekajo na zelo konkretni ravni. Uporabljajo zelo preprost jezik, imajo slabe prilagoditvenih spretnosti, kar pomembno vpliva na njihovo vsakdanje življenje.

Učenje pri njih poteka na zelo konkretni ravni, potrebuje veliko število ponovitev. Nekateri lahko usvojijo osnove branja, pisanja in računanja, vendar so praviloma uspešnejši na gibalnem, glasbenem ali likovnem področju.

Sposobni so izvajati osnovna dnevna opravila in skrb zase, vendar potrebujejo vodenje. Potrebujejo stalno podporo pri vsakdanjem življenju. Pod nadzorom se lahko vključijo v preprosta delovna okolja s prilagoditvami. Z ustrezno strokovno podporo lahko uživajo kakovostno življenje, ki vključuje družbene interakcije in osebno zadovoljstvo.

IQ (inteligenčni količnik) posameznikov z zmerno motnjo običajno znaša med 35 in 50. Čeprav je pomembno celostno funkcioniranje posameznika.

Zmerna motnja v duševnem razvoju pomeni potrebo po stalni podpori pri vsakdanjem življenju in prilagajanju novim situacijam.

Kaj je težja motnja v duševnem razvoju?

Otroci s težjo motnjo v duševnem razvoju imajo hude primanjkljaje na področju inteligence, socialnih veščin, praktičnih spretnosti, gibalnih spretnosti. V veliki večini so pri njih prisotne tudi druge motnje in bolezni.

Miselni procesi pri njih so zelo omejeni. Njihova komunikacija je izjemno skromna. Težave so prisotne tudi pri osnovnih življenjskih veščinah, kot so prehranjevanje, oblačenje, osebna higiena in komunikacija.

Nekatere osebe s težjo motnjo v duševnem razvoju se lahko usposobijo za najenostavnejša opravila, razumejo enostavna sporočila, sporočajo svoje potrebe in želje.

Težja motnja v duševnem razvoju pomeni večje omejitve v kognitivnih in prilagoditvenih sposobnostih. Zahteva dosmrtno podporo ter oskrbo. Kljub temu pa lahko z ustrezno strokovno podporo in nego sodelujejo v rutinskih aktivnostih in vzpostavijo osnovne odnose s svojimi skrbniki.

IQ (inteligenčni količnik) posameznikov s težjo motnjo običajno znaša med 20 in 35.

Kaj je težka motnja v duševnem razvoju?

Otroci s težko motnjo v duševnem razvoju imajo zelo hude primanjkljaje na področju inteligence, socialnih veščin, praktičnih spretnosti, gibalnih spretnosti.

To je najtežja oblika motnje v duševnem razvoju, za katero so značilne izjemno omejene intelektualne sposobnosti, prilagoditvene veščine in vsakodnevno delovanje. Sposobnost pridobivanja novih veščin in znanj je izjemno omejena

Pri njih so praviloma prisotne tudi druge motnje in bolezni. Komunikacija praviloma ni razvita ali je zgolj na nebesednem nivoju.

Nekatere osebe s težko motnjo v duševnem razvoju lahko razumejo enostavna sporočila, zelo težko pa sporočajo svoje potrebe in želje.

Težka motnja v duševnem razvoju zahteva dosmrtno podporo ter oskrbo. Kljub temu pa lahko z ustrezno strokovno podporo in nego vzpostavijo osnovne odnose s svojimi skrbniki, ki skozi dolgotrajno oskrbo lahko razumejo njihove osnovne potrebe.

IQ (inteligenčni količnik) posameznikov s težko motnjo običajno znaša med 0 in 20.

motnja v duševnem razvoju

KRITERIJI ZA DIAGNOSTICIRANJE MOTENJ V DUŠEVNEM RAZVOJU (DSM-5, ICD-11)

Za postavitev diagnoze morajo biti IZPOLNJENI 3. KRITERIJI:

KRITERIJ A

Primanjkljaji v intelektualnem delovanju (razumevanje, reševanje problemov, načrtovanje, presojanje, akademsko učenje – branje, pisanje in računanje, učenje iz izkušenj …)

KRITERIJ B

Primanjkljaji v prilagoditvenih spretnostih in težave pri vsakodnevnem funkcioniranju na več področjih: omejene akademske spretnosti, težave pri učenju novih veščin in znanj ter razumevanju kompleksnejših pojmov, težave pri komunikaciji, skrbi zase, razumevanju družbenih norm in v socialnih situacijah.

Primanjkljaji pomembno vplivajo na posameznikovo neodvisnost in odgovornost ter omejujejo njegovo sposobnost učinkovitega delovanja doma, v šoli, v službi ali v skupnosti.

KRITERIJ C

Začetek motnje v zgodnjem otroštvu ali adolescenci.

Diagnozo na podlagi resnosti primanjkljajev (opredeljenih kriterijev) potrdi ustrezen strokovnjak  s pomočjo medicinske diagnostike, klinične presoje in mednarodno uveljavljenih standardiziranih testov.

 

Življenje je lepo! Alenka Stare, prof. def.

No products found which match your selection.

Katere programe vzgoje in izobraževanja imamo v Sloveniji?

PREDŠOLSKO OBDOBJE

  • Redni program vrtca (vsi otroci).
  • Redni program vrtca s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (specialni pedagog, logoped, socialni pedagog, tiflopedagog). Vanj se vključijo otroci s posebnimi potrebami (dolgotrajno bolni otroci, otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju, gluhi in naglušni, slepi in slabovidni, otroci z govorno-jezikovno motnjo, gibalno ovirani otroci, tudi nekateri otroci z motnjo avtističnega spektra).
  • Posebni program vrtca (otroci z zmerno, težjo in težko duševno motnjo in otroci z več motnjami).

Programi vzgoje in izobraževanja

ŠOLSKO OBDOBJE

  • Redni program osnovne šole (vsi otroci, ki v tekočem letu, dopolnijo 6 let). Izjeme: v primeru nezrelosti in nepripravljenosti otroka za vstop v šolo, se všolanje lahko odloži za eno leto. (O tem odločajo ustrezni strokovnjaki. Predlog lahko podajo starši ali strokovni delavci).
  • Redni program osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Vanj se vključijo otroci s posebnimi potrebami (otroci s specifičnimi učnimi težavami, dolgotrajno bolni otroci, otroci z govorno-jezikovno motnjo, gibalno ovirani otroci, tudi nekateri otroci z motnjo avtističnega spektra).
  • Prilagojeni program osnovne z enakovrednim izobrazbenim standardom (izvajalci: specialni pedagog, logoped, socialni pedagog, tiflopedagog, psiholog). Vanj se vključijo otroci s posebnimi potrebami (otroci z govorno-jezikovno motnjo, gibalno ovirani otroci, tudi nekateri otroci z motnjo avtističnega spektra, gluhi in naglušni, slepi in slabovidni)
  • Prilagojeni program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom (otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju). Imajo več težav na področju akademskih veščin, se težko učijo, imajo velike primanjkljaje na področju govora in jezika. Kljub temu pa zmorejo dokončati lažji osnovnošolski program in pridobiti ustrezen poklic. V rednem programu osnovne šole ne zmorejo slediti učnemu procesu in so večinoma časa neuspešni.
  • Posebni program vzgoje in izobraževanja (otroci z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in otroci z več motnjami).

Več konkretnih informacij in primerov poiščite v priročniku Vzgojno zahtevni otroci 👉 Vzgojno zahtevni otroci – Alenka Stare.

 

Življenje je lepo! Alenka Stare, prof. def.

No products found which match your selection.

Na koga se starši lahko obrnejo, če pri otroku zaznajo težave?

  • VZGOJITELJ/RAZREDNIK

Staršem lahko da koristne informacije o funkcioniranju otroka v vrtcu ali šoli in svetuje o obisku ustreznih strokovnjakov.

  • SVETOVALNA SLUŽBA VRTCA ali ŠOLE (svetovalni delavec, pedagog, specialni pedagog, socialni pedagog)

Svetovalna služba svetuje staršem o ustreznih oblikah pomoči doma in v vrtcu ali šoli.

  • PEDIATER

Ob pojavu kakršnih koli težav, ki jih sami ne moremo rešiti, se najprej obrnemo na otrokovega osebnega zdravnika (pediater), ki nas bo po potrebi usmeril naprej do ustreznih strokovnjakov (v Center zgodnje obravnave, psiholog, pedopsihiater …)

  • CENTER ZA DUŠEVNO ZDRAVJE OTROK IN MLADOSTNIKOV

Nudi celostno diagnostiko in pomoč staršem in otroku. Po potrebi tudi usmeritev v ustrezni program vzgoje in izobraževanja za področje predšolske vzgoje.

  • PSIHOLOŠKA AMBULANTA

Psiholog ugotavlja morebitne posebnosti ali težave v razvoju otroka in diagnosticira splošne sposobnosti otroka in nekatere težave ter na podlagi tega svetuje staršem o ustreznih oblikah pomoči.

  • PEDOPSIHIATER

Diagnosticira duševne motnje in nudi ustrezno strokovno pomoč otroku in staršem.

  • CENTER ZA SOCIALNO DELO

Nudi oporo in svetovanje na različnih področjih vzgoje in izobraževanja.

  • ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO

Starši lahko podajo ZAHTEVO ZA UVEDBO POSTOPKA USMERJANJA, v kateri obrazložijo posebne potrebe in težave otroka. Na podlagi tega Zavod RS za šolstvo sproži postopek usmerjanja (ustrezne diagnostične postopke) in otroka usmeri v ustrezen program.

Kadar se pojavljajo težave znotraj vzgojno-izobraževalne ustanove, ki presegajo naše zmožnosti (starši pa s šolo ali vrtcem ne želijo sodelovati), poda vzgojno-izobraževalna ustanova po uradni dolžnosti ZAHTEVO ZA UVEDBO POSTOPKA USMERJANJA.

Za uvedbo postopka potrebujemo izvide ustreznih strokovnjakov (psiholog, pedopsihiater, specialni pedagog), ki jasno izkazujejo težave oziroma motnje.

  • STROKOVNI CENTER (prej vzgojni zavod)

V zadnjih letih so se oblikovali Strokovni centri za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, ki nudijo celostno podporo otrokom in mladostnikom s čustveno-vedenjskimi motnjami, njihovim družinam, vrtcem in šolam ter drugim institucijam, ki delajo z otroki oziroma mladostniki s posebnimi potrebami.

Strokovna pomoč bo vsekakor v največjo korist otroka. Vedno izhajajmo iz tega, KAJ OTROK ZMORE in v katerem programu se bo lahko razvijal v skladu s svojimi sposobnostmi. Ni dobro, da se zanašamo na mnenje prijateljev, sosedov, še manj pa, da informacije iščemo po družabnih omrežjih.

Težave

Več konkretnih informacij in primerov poiščite v priročniku Vzgojno zahtevni otroci 👉 Vzgojno zahtevni otroci – Alenka Stare.

Preberite tudi, katere programe vzgoje in izobraževanja imamo v Sloveniji? 👉 Katere programe viz imamo v Sloveniji?

 

Življenje je lepo! Alenka Stare, prof. def

No products found which match your selection.

10 korakov uspešnega reševanja težav – za strokovne delavce

  1. KORAK – ZADOVOLJEN, UMIRJEN IN VESEL STROKOVNJAK Z JASNIMI CILJI!

Strokovni delavec mora v prvi vrsti skrbeti zase. Če smo mi zadovoljni in uspešni, bomo to predajali naprej in nasprotno.

Če to niste, začnite delati na sebi.

Kako?

Težko!

A ni nemogoče.

Najprej se moramo zavedati, da nam ne gre najbolje. In polovica dela je narejenega.

Osredotočimo se na čustva, ki jih doživljamo ob nekem neuspehu pri svojem delu.

Vsekakor je prav, da svojih čustev ne skrivamo. Vendar se je treba naučiti, da ob težavah, ki se pojavljajo v procesu vzgoje in izobraževanja otroka, čustva jeze, strahu in besa niso primerna.

Naš položaj in s tem kakovost učno vzgojnega procesa izjemno poslabšujemo. Kadar smo pod vplivom teh čustev, ne zmoremo realno in strokovno reagirati.

Vas je kdaj strah?

Imate radi otroke?

Ste kdaj jezni nanje?

Otroci strah začutijo predvsem tisti, ki imajo težave na področju vedenja.

Radi imejte svoje otroke, do tistih, ki jih poučujete, bodite korektni in strokovni.

In ne pozabite, da jeza povzroča gube, zato se nasmehnite.

Strokovni delavec sprejema in upošteva čustva otrok, tudi neprijetna, vendar omejuje njihova neželena vedenja.

Razume in sprejema jezo, ne dovoli pa agresivnega vedenja.

Otroka sprejmemo takega, kot je. Nudimo mu varno in prijazno okolje. Od njega pričakujemo in zahtevamo tisto, česar je zmožen. Vzgojitelj, učitelj lahko izjemno vpliva na ustrezen razvoj posameznega otroka. Otroci si želijo biti sprejeti, hrepenijo po naši pozornosti.

Otroci potrebujejo dobro vodenje z jasnimi in konkretnimi cilji!

10 Korakov uspešnega reševanja težav

  1. KORAK-  POGOVOR Z OTROKOM in OPAZOVANJE OTROKA

Pogovor z otrokom opravimo, če je otrok zmožen ustreznega govora, pogovora in razumevanja. Sicer se osredotočimo zgolj na opazovanje.

Pogovor z otrokom naj vedno temelji na spoštovanju in razumevanju, brez očitajočega tona in pogleda.

Pomembno je, da otroku pustimo, da pove vse svoje občutke in misli brez naših sodb.

VPRAŠANJA, ki jih zastavljamo otroku, naj se začnejo s kako, kje, kdaj … NE, ZAKAJ?

Otroka opazujemo v različnih situacijah. S pomočjo tega poskušamo ugotoviti vzvode za neželena vedenja. Katere so tiste situacije (lahko je hrup, svetloba, gneča, konflikti s sovrstniki …), ki izzovejo neželeno vedenje.

Naš namen naj bo ugotoviti, kaj je vzrok in povod za težave in neželeno vedenje.

  1. KORAK – NAČRT REŠEVANJA TEŽAV

Opredelimo vedenje, ki ga želimo spremeniti.

Naredimo analizo predhodnih dogodkov, ki lahko »povzročijo« neželeno vedenje. S tem želimo ugotoviti, kakšno funkcijo ima tako vedenje.

Neželeno vedenje nadomestimo z ustreznejšim. Opredelimo posledice ustreznega vedenja.

Spodbujanje ustreznega vedenja naj temelji na sistematičnem pozitivnem podkrepljevanju.

Ugotovimo, kaj je otroka motiviralo v preteklosti in česa si želi (pohvale, privilegiji).

Pozitivno vedenje povežemo z »nagrado«. Nagrada naj bo usmerjena v kakovostno preživljanje prostega časa. Naj bo vezana na dejavnosti, vsebine (Nikoli na materialne dobrine!), ki so otroku všeč, in obratno (»kazen«).

  1. KORAK – POGOVOR S STARŠI

Starši imajo velikokrat popolnoma drugačen pogled na težave svojih otrok kot strokovni delavci. Staršem predstavimo/povemo, kaj se je zgodilo (nanizamo dogodke) brez kakršnih koli sodb (ne govorimo o tem, kako bi moralo biti in zakaj se je nekaj zgodilo).

10 korakov uspešnega reševanja težav

  1. KORAK – PRAVILA

Pravila poučujemo enako kot učno snov.

Pravila, ki jih želimo uvesti, predstavimo s pomočjo slikovnega gradiva in razlage, ki jo otrok lahko razume.

Na začetku jih predstavimo, zapišemo in jih poučujemo.

Prikažemo primere, igre vlog. Vedno pozitivno vedenje podkrepimo s pozitivnimi povratnimi informacijami in obratno.

Dosledno jih upoštevamo vsi vpleteni v vzgojni proces.

Vsaka kršitev pravil mora imeti posledico (skrajšan čas ali odvzem ljubih dejavnosti).

  1. KORAK – RED IN DISCIPLINA

Postavimo jasna, kratka pravila in jih vsi dosledno upoštevamo.

Neželeno vedenje vedno ustavimo. Postavimo meje.

Red in pravila otroku omogočajo, da se počuti varnega.

  1. KORAK – TIMSKO DELO

Vsi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa moramo imeti enaka pravila in jih dosledno upoštevati.

To je edini način za »kolektivni« uspeh. Ko zaznamo težave, jih rešujemo na kolektivni ravni.

  1. KORAK – VAJA DELA MOJSTRA

SOCIALIZACIJA, SAMOPODOBA IN UČENJE SAMOREGULACIJSKEGA VEDENJA

Do neželenih vedenj prihaja predvsem zaradi slabo usvojenih socialnih veščin, tehnik uravnavanja lastnih čustev in doživljanja samega sebe. Večina otrok v spodbudnem domačem okolju razvije ustrezne strategije spopadanja s čustvi.

Na učinkovito vedenje otroka znotraj družine in širše družbe vpliva ustrezen razvoj socializacije in samopodobe.

Socializacija je proces učenja ustreznega funkcioniranja v družbi. Več o socializaciji: 👉 Kaj  je socializiran otrok?

Samopodoba se razvija postopoma, na njeno oblikovanje vplivajo razvojni dejavniki, izkušnje otroka s samim seboj in z okoljem ter lastna ocena, kako ga vidijo in vrednotijo drugi.

Samoregulacijsko vedenje se nanaša na sposobnost posameznika, da nadzoruje svoje lastno vedenje, čustva in misli ter prilagaja svoje odzive različnim situacijam. Gre za notranji proces, ki omogoča posamezniku, da učinkovito obvladuje svoje vedenje in se prilagaja okolju brez zunanjega nadzora ali vodenja.

Nadzorovanja svojih misli, čustev, občutkov in obnašanja se otrok nauči tako, da opazuje in se odziva na samoregulacijsko obnašanje odraslih.

Otrok se skozi proces odraščanja, najprej znotraj družine, skozi zgled, uči prepoznave lastnih misli, čustev in vrednot ter razumevanja njihovega vpliva na vedenje.

Vse omenjene veščine se razvijajo že v zgodnjem otroštvu. Urimo jih vsak dan, v odnosih znotraj družine, prijateljev in sovrstnikov, predvsem z zgledom.

Vsekakor tudi znotraj vzgojno izobraževalnih institucij urimo veščine samoregulacije na primerih reševanja težav, spopadanja s stresnimi situacijami, učenja obvladovanja čustev …

Pri učenju omenjenih veščin si lahko pomagamo z vajami zbranega poslušanja, postopnega mišičnega sproščanja, vizualizacije, čuječnosti, dihalnimi tehnikami in gibalnimi vajami za urjenje pozornosti in koncentracije.

  1. KORAK – SPODBUJANJE IN USTVARJANJE POZITIVNEGA OKOLJA, DOBRIH ODNOSOV

  • Pozitivna avtoriteta.
  • Znotraj skupine/razreda je strokovni delavec GLAVNI!
  • Odnos strokovnega delavca naj ne temelji na čustvih.
  • Bodimo sproščeni, hecajmo se, smejmo se.
  • Jasna, kratka in razumljiva navodila.
  • Postavitev prostora, igralnice.
  • Enako količino pozornosti namenimo pozitivnemu in negativnemu vedenju.
  • Diferenciacija in individualizacija.
  • Otroci vedo, kdaj mi resno mislimo.
  • Veliko gibalne aktivnosti.

10 korakov uspešnega reševanja težav

  1. KORAK – POMOČ ZUNANJIH INSTITUCIJ

Vsekakor je pri izrazitejših težavah nujno poiskati pomoč ustreznih strokovnjakov:

  • Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov.
  • Pediater, psiholog, pedopsihiater.
  • Center za socialno delo.
  • Strokovni center za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.
  • Usmerjanje v ustrezen program (ZRSS).

👉 Na koga se starši lahko obrnejo, če pri otroku zaznajo težave? – Alenka Stare.

Več konkretnih informacij in primerov poiščite v priročniku  – Vzgojno zahtevni otroci – Alenka Stare.

Življenje je lepo! Alenka Stare, prof. def.

No products found which match your selection.

NS Blog - Vzgojni nacrt in hisni red

Vzgojni načrt in hišni red v vsak slovenski vrtec in osnovno šolo

V zadnjih 30 letih smo na vseh področjih vzgoje in izobraževanja rahljali stara STROGA pravila. Vse z namenom boljše in prijetnejše klime v vzgojno-izobraževalnih institucijah. Žal smo skupaj s temi pravili zrahljali tudi temelje, na katerih je stala stara dobra vzgoja otrok.

Zdaj vemo, da moramo te temelje zgraditi nazaj, da bomo lahko uspešni.

Naš cilj, tako doma kakor tudi v vrtcu in šoli je, da se vsak otrok nauči nadzorovati svoje lastno vedenje ter da ustvarimo takšno okolje, v katerem se bo to najhitreje naučil.

Ko sem prebirala zakonodajo, sem ugotovila, da imamo v Sloveniji odlične zakone glede vzgoje in izobraževanja.

Ti zakoni nam nalagajo, da imamo v vseh vzgojno-izobraževalnih institucijah vzgojni načrt in hišni red. Večina jih ima. Nekateri so javno objavljeni na spletnih straneh. Večinoma so to zelo obširni dokumenti, namenjeni sami sebi. Želim si, da bi v osnovi to postal enoten dokument vseh vzgojno-izobraževalnih institucij.

Zakaj?

Ker bi tako vsi vedeli, KAJ SE SME IN KAJ SE NE SME!

VZGOJNI NAČRT IN HIŠNI RED

Otrok se lahko ustrezno razvija zgolj v strukturiranem in varnem okolju. Seveda obstaja veliko »nenapisanih« pravil, kako se vedemo v vrtcu in v šoli. Vendar si to vsak razlaga po svoje.

Ni pomembno, kakšen program ponujamo, pomembno je, da imamo vsi enaka pravila in pričakovanja glede vedenja v viz institucijah. Le tako lahko otrokom omogočimo ustrezno okolje za razvoj.

Zakonodaja na tem področju nam ponuja odlična izhodišča.

ZAKON O OSNOVNI ŠOLI

Zakon o osnovni šoli pravi, da je cilj osnovnošolskega izobraževanja zagotavljanje kakovostne splošne izobrazbe, spodbujanje skladnega telesnega in duševnega razvoja posameznika, omogočanje osebnostnega razvoja posameznika, pridobivanje zmožnosti za nadaljnje izobraževanje, vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj.

ZAKON O VRTCIH

Zakon o vrtcih pravi, da je temeljna naloga vrtca pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kvalitete življenja družin in otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti, razvijanje sposobnosti sprejemanja sebe in drugih, upoštevanje različnosti in sodelovanja v skupinah,  razvijanje sposobnosti za prepoznavanje čustev in spodbujanje čustvenega doživljanja in izražanja, negovanje radovednosti,  spodbujanje jezikovnega, telesnega in gibalnega razvoja.

Zakonodaja nam pravi tudi, da naj ima vsaka vzgojno izobraževalna institucija HIŠNI RED IN VZGOJNI NAČRT.

HIŠNI RED

Določa jasne cilje za prijetno sobivanje vseh v vzgojno-izobraževalnem prostoru. Na primer: Čas prihoda v vrtec, šolo. Primerna obutev (šolski copati), obleka. Vedenje v času malice, kosila, na hodnikih, v skupnih prostorih … Skrb za nadzor, ozaveščanje, predaja informacij … Naloge in dolžnosti posameznih uporabnikov.

Določila hišnega reda veljajo za vse in jih morajo spoštovati vsi zaposleni, otroci in drugi udeleženci.

VZGOJNI NAČRT

Spodbuja delovanje posamezne institucije na ravni odnosov in krepi pozitivno klimo med vsemi, ki so vključeni v vzgojno-izobraževalni proces.

Je neke vrste zapisan dogovor in načrt o enotnem vzgojnem delovanju vseh delavcev.

Iz tega jasno izhaja, da obstajajo zapisana navodila za vzdrževanje ustreznega vzgojnega in učnega okolja v vsakem vzgojno izobraževalnem zavodu.

Seveda vse institucije poznajo in imajo omenjene dokumente. Velikokrat izjemno dobro in na široko napisane, vendar se slabo izvajajo v praksi. Žal je temu velikokrat tako.

Hišni red in vzgojni načrt naj bosta temelj vsake vzgojno-izobraževalne ustanove. IZVAJATA NAJ SE DOSLEDNO OD PRVEGA DNE NAPREJ. Vsako leto ju je treba posodobiti in pri tem naj sodelujejo vsi strokovni in drugi delavci zavoda.

Treba je ozavestiti, da dobro in prijetno okolje ustvarjamo vsi, ki smo del nekega zavoda. Vsak dan vsakega pozdravimo.

Vsak dan naredimo vse, kar je v naši moči, zato da prispevamo k prijetni klimi v zavodu. Žal je prišel čas, ko izgovori, da ne gre, niso več primerni.

Sistem je, kakršen je.

MI IZVAJALCI ga lahko naredimo boljšega ali slabšega.

Če vsi upoštevamo osnovni red in pravila ustreznega vedenja, bomo uspešni, saj zgledi vlečejo! V instituciji nas ne zanima, kakšno je vedenje posameznega otroka doma. Mi ustvarimo in predstavimo svoja pravila, ki se jih dosledno držimo.

Izjemno pomemben je PRVI VTIS, ko sprejmemo otroke.

VZGOJNI NAČRT IN HIŠNI RED

V šolah v zadnjih letih pri vhodu velikokrat srečamo »vratarja«. Včasih nas prijazno pozdravi in povpraša, kam in zakaj gremo. Drugič gleda v telefon in nas niti ne opazi. Tako ne gre. Če v zavodu prepovemo uporabo mobilnih telefonov, se tega držimo vsi, saj smo vendar v službi. Vsekakor pa ni težava v mobilnem telefonu, ampak odnosu do dela in okolja, v katerem smo. Zato je izjemno pomembno, da je prvi vtis pravilen. Vsaka vzgojno izobraževalna institucija potrebuje hišni red in vzgojni načrt. Ne zato, ker je tako predpisano, ampak zato, ker sta nujno potrebna za ustrezno vzgojno in učno okolje. Vanju bomo zapisali vse najpomembnejše cilje, ki se jih BOMO VSI DRŽALI.

To sta dokumenta, ki morata biti JASNA, KRATKA, PREDSTAVLJENA VSEM IN DOSLEDNO IZVAJANA NA VSAKEM KORAKU. Če vsi upoštevamo osnovni red in pravila ustreznega vedenja, bomo uspešni, saj zgledi vlečejo!

Več gradiv in informacij poiščite na spletni strani 👉 https://alenkastare.si/trgovina/

 

Življenje je lepo! Alenka Stare, prof. def.

No products found which match your selection.

NS Blog - Avtoriteta

Kaj je avtoriteta?

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je pojem avtoriteta opisan kot »ugled ali vpliv, ki izhaja iz vodilnega položaja, moči, znanja.« (SSKJ)

Res je, gre za vpliv in moč, ki pa nikoli ne smeta biti izražena v negativnem smislu. Imeti avtoriteto je velika odgovornost posameznika. Uporabiti jo je potrebno za pravi namen. V vzgojno izobraževalnih institucijah je to vsekakor dobro vodenje v pravo smer.

Biti pedagog je zahtevna in odgovorna naloga.

Iskrena želja vseh nas je, da bi otroke vzgajali čim bolje, vendar včasih kljub temu pride do težav.

Starši imajo radi svoje otroke in jim želijo le najboljše. Želijo, da razvijejo svoje talente, najdejo dobre prijatelje in poiščejo svoje mesto v življenju, kjer bodo zadovoljni in srečni. Vsi imamo izkušnje s kakšnim odličnim učiteljem ali družinskim članom, pri katerem so otroci vedno »pridni«.

Zakaj?

Ker ima avtoriteto.

Pa ne zato, ker bi se ga bali, ampak ker ga na nek lasten način spoštujejo. Gre za pozitivno avtoriteto, ki ji sledimo, saj nam daje občutek varnosti. Avtoriteta ni odvisna od družbene organizacije, ravnatelja, otrok, ampak je stvar vsakega posameznika.

Avtoriteto si zgradimo s spoštovanjem do drugih, tudi najmlajših članov družbe in s pravičnim ravnanjem.

Pregovor pravi »obleka naredi človeka«. Ne želim posegati v vaše osebno življenje. Menim pa, da v šolo, vrtec in druge javne institucije sodi urejen človek. To naj velja tudi za otroke.

avtoriteta

Kaj pomeni imeti avtoriteto?

Imeti avtoriteto pomeni predvsem imeti spoštovanje do drugih ljudi, do narave, do stvari … Pomeni znati nadzorovati svoja lastna čustva v vsaki situaciji in ne soditi drugih, ampak se brigati zase.

Učitelj, vzgojitelj ali starš spoštuje, sprejema in upošteva čustva otrok, tudi neprijetna, vendar omejuje njihova neželena vedenja. Razume in sprejema jezo, ne dovoli pa agresivnega vedenja. Otroka sprejmemo takega, kot je. Nudimo mu varno in prijazno okolje. Od njega pričakujemo in zahtevamo tisto, kar zmore.

Sorodna vsebina 👉 Permisivna vzgoja

Strokovni delavec lahko izjemno vpliva na ustrezen razvoj posameznega otroka. Otroci si želijo biti sprejeti in hrepenijo po naši pozornosti. Potrebujejo dobro vodenje in jasne cilje, da se počutijo varne.

Učitelj, vzgojitelj ali starš mora v prvi vrsti skrbeti zase. Če smo mi zadovoljni in uspešni, bomo to predajali naprej in nasprotno.

Vsi se spomnimo kakšnega »super« učitelja ali vzgojitelja iz svoje šole ali vrtca. Najbrž je bil strog, a pravičen. In ostal nam je v spominu. V čem je skrivnost? V tem, da je pravi učitelj ali vzgojitelj ZADOVOLJEN ČLOVEK. Če to niste, začnite delati na sebi.

Kako?

Težko!

A ni nemogoče. Najprej se moramo zavedati, da nam ne gre najbolje. In polovico dela je narejenega.

Vsekakor smo ljudje in prav je, da svojih čustev ne skrivamo. Vendar se je treba naučiti, da ob težavah, ki se pojavljajo v procesu vzgoje in izobraževanja, čustva jeze, strahu in besa niso primerna. Naš položaj in s tem kakovost učno vzgojnega procesa izjemno poslabšujemo. Kadar smo pod vplivom teh čustev, ne zmoremo realno in strokovno reagirati.

Otroci strah začutijo, predvsem tisti, ki imajo težave na področju vedenja. Radi imejte svoje otroke, do tistih, ki jih poučujete, bodite korektni in strokovni. In ne pozabite, jeza povzroča gube, zato se nasmehnite.

Več gradiv in informacij poiščite na spletni strani 👉 https://alenkastare.si/trgovina/

Življenje je lepo! Alenka Stare, prof. def.

No products found which match your selection.

NS Blog - Domaca naloga

Domača naloga je namenjena otroku!

Naj bo delo otrok in ne staršev. Takoj na začetku, že prvi šolski dan, se z otroki pogovorite, naj naredijo načrt, kdaj bodo delali domačo nalogo. Priporočam, da nalogo naredijo takoj, ko pridejo iz šole (ne v podaljšanem bivanju). Če je ritem družine drugačen, je seveda odvisno od posameznega otroka, kdaj bo naredil domačo nalogo, vsekakor pa naj bo to otrokova skrb. Vem, da bo marsikdo pomislil, da otrok domače naloge ne zmore narediti sam in da je pretežko. Ni res, vsak povprečen otrok (in večina otrok je bolj ali manj v povprečju) zmore domačo nalogo narediti samostojno, vendar moramo najprej postaviti temelje, ki izvirajo iz predšolskega obdobja.

Če otrok vstopa v prvi razred, imate odlično priložnost, da razmislite o njegovi samostojnosti. Dajte mu priložnost in pričakujte ter zaupajte, da bo zmogel. Ne glede na vsa mnenja o šolskem sistemu je, kakršen je, čez noč ga ne moremo spremeniti. Največ, kar lahko naredimo, je, da ga sami sprejmemo in otroku zagotovimo varno in prijetno učno okolje, kjer bo lahko premagoval vse ovire na svoji poti.

domača naloga

Kako otroka naučiti samostojnega dela domačih nalog?

Če je otrok že navajen, da mu pri nalogah in učenju pomagajo starši, lahko z novim šolskim letom postavite nova pravila.

Danes imam že osmošolko, ki je seveda imela tisoč in en izgovor, zakaj ne zna ali ne zmore sama narediti domače naloge. Enkrat je utrujena, drugič je naloga pretežka, tretjič je naloge preveč. Od mene je vedno dobila enak odgovor: “Jaz sem svojo domačo nalogo naredila. Zdaj si ti na vrsti. Če ne zmoreš, lahko napišem sporočilo učiteljici, naj ti v prihodnje da lažjo nalogo.”

Seveda lahko starši svetujejo in razložijo kakšno stvar, ki je otrok ne razume. To pa je tudi vse. Ne sedite ob otroku, ko dela domačo nalogo. Šolske potrebščine naj pripravi sam. Ne brskajte po otrokovi torbi. Preglejte, ko je to zares potrebno. To je edina pot, da se otrok nauči odgovorno ravnati s svojimi šolskimi potrebščinami.

Vaša pričakovanja naj bodo v skladu z otrokovimi zmožnostmi in ne popuščajte. Vsekakor uspešno delo domačih nalog izhaja iz veščin, ki se jih otrok nauči v predšolskem obdobju.

Otroka že v predšolskem obdobju vključujemo v vsakodnevne dejavnosti. Naj bo aktiven in samostojen pri dejavnostih, ki jih zmore opraviti sam: priprava šolskih potrebščin, domača naloga, urejanje svoje sobe, postelje, pomoč pri gospodinjstvu (Kaj zmore 5 let star otrok?), odnašanje smeti, odhod do bližnje pekarne ali trgovine (2. razred), samostojen odhod v šolo in domov iz šole (2. razred), opravila zunaj hiše ali stanovanja.

domača naloga

Več gradiv in informacij poiščite na spletni strani 👉 www.alenkastare.si.

 

Življenje je lepo! Alenka Stare, prof. def.

No products found which match your selection.

NS Blog - Ena pravljica na dan odzene vse tezave stran

RAZVOJ GOVORA IN JEZIKA

Govor in jezik sta veščini, ki se skozi VSAKODNEVNO POSLUŠANJE, PRIPOVEDOVANJE IN POGOVARJANJE razvijata od rojstva naprej. Vsak otrok mora za ustrezen razvoj govora in jezika NAJPREJ vsakodnevno poslušati govor odraslih, pa tudi pravljice in zgodbe, ki mu jih pripovedujejo odrasli. Zaradi tega bo kasneje lahko v pogovoru tudi sodeloval. Jezikovne in govorne veščine v sodobnem času mnogokrat nadomeščajo elektronske naprave, zaradi česar nastaja vse več težav na področju razvoja govora in jezika otrok.

PREDŠOLSKO OBDOBJE je za ustrezen razvoj govora in jezika izjemnega pomena, saj je prav dobro razvit govor pogoj za učenje branja, razvoj bralne pismenosti ter vseh drugih veščin v procesu izobraževanja in vzgoje otroka – tudi socializacije.

V zadnjem času se na to težavo oziroma problem precej opozarja. Stanje je alarmantno, kajti skoraj petina predšolskih otrok nima ustrezno razvitega govora, poleg tega pa za to področje primanjkuje ustreznih strokovnjakov, kljub temu da delež otrok z govornimi primanjkljaji še narašča.

Kaj pomenita ustrezno razvit govor in jezik?

Pravimo, da sta jezik in govor ustrezno razvita, ko otrok v starosti pet do šest let pravilno izgovarja vse glasove ter jih ustrezno uporablja v besedah, povedih in smiselno sodeluje v pogovoru z odraslimi.

Večina težav, ki so povezane s področjem razvoja govora in jezika, nastane ali pa se izrazi zaradi nespodbudnega okolja. Seveda ne gre pozabiti na govorno jezikovno motnjo, ki ni posledica nespodbudnega okolja, temveč gre za nepojasnjen vzrok, za katerim stoji kombinacija genetskih in okoljskih dejavnikov. Odstotek teh težav je relativno majhen – z ustrezno strokovno pomočjo ter rednimi vajami je mogoče težave odpraviti oziroma zmanjšati.

Ena pravljica na dan odžene vse težave stran!

Ena pravljica na dan odžene vse težave stran!

Kaj je spodbudno predšolsko okolje?

Spodbudno predšolsko okolje omogoča otroku, da ustrezno razvije svoje potenciale na različnih področjih.

To predvsem pomeni, da ima otrok okoli sebe ljudi, ki mu na vsakem koraku nudijo varnost in ljubezen. Poleg tega to zajema vsakodnevno komunikacijo oziroma pogovor o vsakdanjih pojavih, predmetih in dogajanjih ter pripovedovanje zgodb.

VSAK DAN OTROKU PREBEREMO VSAJ ENO PRAVLJICO.

Del spodbudnega okolja je tudi redno branje.  Branje pravljic in zgodb je najbolj priporočljivo zvečer pred spanjem. S tem ustvarimo prijetno rutino, ki otroku pomaga, da se pred spanjem umiri in tako lažje zaspi. Hkrati je skupno branje tudi eden od odličnih načinov povezovanja ter ustvarjanja pristnega odnosa.

Priporočljivo je, da za ustrezen razvoj govora in jezika otrok do tretjega leta starosti ne uporablja elektronskih naprav oziroma komunikacijskih naprav z zasloni (pametni telefoni, računalniki, tablice, pametne ure …). Kasneje ga počasi in z zgledom naučimo primerne uporabe le-teh.

Več gradiv in informacij poiščite na spletni strani: 👉 https://alenkastare.si/trgovina/

 

Življenje je lepo! Alenka Stare, prof. def.

No products found which match your selection.

NS Blog - Pocitnice so tu

KAKŠNO SPRIČEVALO IMAŠ?

Proti koncu šolskega leta se starši veliko preveč ukvarjajo s spričevali in ocenami svojih otrok in posledično tudi otroci.

Kaj pa vi mislite?

Kakšne ocene si želite za svojega otroka?

So vaše želje usklajene s sposobnostmi vaših otrok?

Jaz glede ocen svojih otrok nimam nobenih želja. Želim si, da bosta srečni in zadovoljni v svoji koži. Če z ocenami nista zadovoljni, bosta najbrž v prihodnje v šolsko delo vložili več truda in s tem pridobili tudi več zadovoljstva. Seveda vse to izhaja iz veščin in znanj, ki jih otrok pridobi v predšolskem obdobju skozi zgled v ožji družini.

Ocenjevanje in popravljanje ocen proti koncu šolskega leta ustvarja stresno obdobje za otroke, velikokrat tudi cele družine.

Zato si želim, da bi z ocenjevanjem v vseh šolah zaključili že pred junijem.

In da bi ocene bile zgolj v domeni otrok, saj je to pokazatelj njihovega dela in truda, ne pa njihovih staršev.

Vsekakor pa velja razmisliti o sistemu popravnih izpitov.

Zakaj?

Ker nekako ne razumem, da nekdo obiskuje šolo 10 mesecev in ne usvoji tako imenovanih minimalnih standardov znanja pri nekem predmetu in potem v enem izpitu opravi vse za nazaj? In to sredi poletja!

Kdo je kriv za to?

Otroci ali učitelji?

Če pomislim, kaj se ocenjuje, kako se ocenjuje in oprostite, včasih tudi kdo ocenjuje. Ja, ocenjevanje v naših šolah bi res morali konkretno prevetriti. Ocenjevanje znanja bi vedno moralo temeljiti na konkretnih in neodvisnih merilih. In seveda pred tem poučevanje.

počitnice

Čas je za sonce, gozd, travnik, potok in doooolgčaaaaas.

Ne glede na spričevala in paleto ocen od 1 do 5 naj imajo vsi otroci brezskrbne poletne dni in seveda tudi vi starši. Tako kot odrasli tudi otroci potrebujejo dopust in brezskrbne poletne dni.

Poletje je že tu. In od 24. 06. tudi počitnice. Takrat je treba odložiti šolo do 1. septembra.

Vem, da marsikdo želi nadoknaditi »izgubljena« znanja med poletjem, vendar si iskreno želim, da so pričakovanja staršev v skladu s sposobnostmi otrok. Učenje in posledično ocene morajo biti skrb in delo otrok. Ne staršev!

Med vsemi šolskimi obveznostmi in ocenami je zares pomembno zgolj to, da vaš otrok zraste v uspešnega in zadovoljnega posameznika. V ta namen pa potrebuje najprej spodbudno predšolsko obdobje brez elektronskih naprav, v prvi triadi pa se mora naučiti tekočega branja z razumevanjem, uspešnega računanja in čitljivega pisanja.

Želim vam lepe poletne dni.

Več gradiv in informacij poiščite na spletni strani 👉 https://alenkastare.si/trgovina/

 

Življenje je lepo! Alenka Stare, prof. def.

No products found which match your selection.

NS Blog - Poletje je cas za zlate sandale in kicaste ogrlice

Zakaj poleti ne v vrtec?

Ker vsak otrok potrebuje dopust, prosti čas …, prespana jutra v postelji svojih staršev.

Vrtec je za otroke tako kot služba za odrasle. Zato potrebujejo dopust – oddih. In počitnice so dopust za otroka. Seveda so veliko daljše od dopusta odraslih ljudi. Kaj mislite, zakaj? Zato, ker otrok potrebuje več dopusta kot odrasli. Ker se še razvija in raste.

Kam z otrokom med počitnicami? Vsekakor ne v vrtec. Vrtec je med počitnicami namenjen res zgolj tistim, ki nikakor ne morejo imeti dopusta ali zagotoviti drugega varstva.

Vsak odrasli človek ima minimalno 20 dni dopusta (začetnik), pa še kakšen dan se najde zaradi otrok, delovne dobe in pogojev dela. Skratka, če to pomnožimo z 2 (mama + oče), dobimo skoraj cele počitnice. Potem pa so tu še babice, dedki, prijatelji, v skrajni sili počitniško varstvo za kakšen teden. Verjamem, da smo NAJPREJ starši odgovorni za svoje otroke in zato moramo svoje obveznosti organizirati tako, da smo lahko med počitnicami s svojim otrokom.

Naj ima vsak otrok počitnice, da se lahko prosto igra in uživa v nestrukturiranih dejavnostih.

Želim vam lepe poletne dni!

poletje

Več gradiv in informacij poiščite na spletni strani: https://alenkastare.si/trgovina/

 

Življenje je lepo! Alenka Stare, prof. def.

 

No products found which match your selection.