Vsak otrok mora poznati osnovne podatke o sebi (ime, priimek, naslov, rojstni datum).

Splošno poučenost urimo skozi različne dejavnosti vsak dan.

Otrok naredi svojo osebno izkaznico.

Če še ne zna zapisati osnovnih podatkov o sebi jih prepiše, preslika ali prevleče.

Poznati mora tudi podatke o svojem domačem in šolskem okolju (pogovor, plakat).

Ob tem urimo tudi osnovne časovne pojme: dan, mesec, leto, vremenske pojave.

Izjemnega pomena je skrb zase (osebna higiena, urejenost: umivanje zob, česanje, obleka).

Seveda zraven sodi skrb za šolske potrebščine in domače naloge.

Ob vseh nalogah in dejavnostih v šoli spodbujamo NATANČNOST, SPOŠTLJIV ODNOS, MEDSEBOJNO POMOČ, SMEH IN SREČO (IGRE VLOG).

V začetku šolanja urjenju splošne poučenosti namenimo veliko pozornosti.

Vsak dan pripravimo eno dejavnost.

Otroci prihajajo iz različnih okolij in vsi ne poznajo osnovnih podatkov o sebi in svoji okolici, saj je to v veliki meri odvisno od funkcioniranja v družinskem okolju: pogovori s starši, vključevanje otroka v vsakodnevne aktivnosti in prekomerna uporaba elektronskih naprav.

“Ne glede na predmet imajo učenci raje dejavnosti, ki jih aktivno pritegnejo in v katerih lahko sodelujejo z drugimi.”  (John Goodlad)

Življenje je lepo!😍

Alenka Stare, prof. def.

Ko otrok vstopa v šolo, je poln pričakovanj.

V tem obdobju moramo vsi spodbujati željo po učenju in odkrivanju novega.

Prvi šolski dan je začetek. Takrat jasno predstavimo šolska pravila in naša pričakovanja.

To je temelj, ki bo zdržal vse do konca šolanja, če ga bomo dobro postavili.

Naj nas ne zavede, da so otroci še majhni.

Če vstopajo v šolo, zmorejo!

Preden nastopi prvi šolski dan se moramo strokovni delavci dogovoriti in poenotiti glede pričakovanj ter pripraviti enoten načrt dela.

Predvsem moramo ustrezno pripraviti prvi roditeljski sestanek, ko staršem sporočimo, kakšna so naša pričakovanja in načrt dela. To so šolska pravila, ki morajo biti zapisana na ustreznih dokumentih (vzgojni načrt, hišni red …). Vsako leto se pred začetkom pouka v okviru zavoda pogovorimo o zapisanih pravilih in pričakovanjih ter jih prevetrimo in dosledno izvajamo.

Primer: Če se dogovorimo, da bodo otroci v šolo prihajali sami, razen prvošolčkov, ki jih starši pospremijo do vhoda v šolo, to dosledno upoštevamo vsi, brez izjeme.

V okviru tega je izjemno uspešna ŠOLA ZA STARŠE. Staršem ponudimo 3 delavnice/predavanja letno – naj bodo dobre (zanimive) zato, da si zagotovimo čim boljšo udeležbo.

Ne pričakujmo, da bodo starši doma skupaj z otrokom delali za šolo. To ni cilj izobraževanja. Naš cilj naj bo, da se učijo v šoli, doma pa naredijo domačo nalogo samostojno. Starši so v pomoč zgolj takrat, ko kakšen otrok še ni dovolj zrel in potrebuje več pomoči. Pri vseh drugih so zgolj v oporo, če jih otrok potrebuje.

Otrok za vstop v šolo potrebuje 1 zvezek in pisalo.

To je dovolj. Zvezek naj bo brez črt. Zakaj? Kaj pa grafomotorične vaje in črke? Otroke naučimo narisati črte v zvezek. S tem bomo veliko prispevali k razvoju pisanja in natančnosti. Ta zvezek je namenjen domačim nalogam. Vsak otrok si ga izbere sam. Seveda na začetku povemo, da je to zelo poseben zvezek, ki ga bo vsak dan nesel domov, naredil nalogo in naslednji dan spet prinesel v šolo. To izvajamo dosledno, brez odstopanj.

 

Ne učimo se za šolo, marveč za življenje. (Seneka)

Za uspešen proces izobraževanja moramo poznati naraven razvoj otrok in razvoj pričakovanih spretnosti v posameznih obdobjih.

 

V obdobju 5 do 6 let poteka razvoj na vseh področjih najhitreje. Morda je iz tega vidika strokovno podprt vstop v šolo pri 6. letih starosti. Opisan je razvoj povprečnega otroka.

  • SAMOSTOJNOST

Otrok je samostojen pri vsakodnevnih opravilih, kot so oblačenje ter umivanje. Velik poudarek je na osebni urejenosti. Otroka v predšolskem obdobju vsak dan navajajmo na rutino (umivanje zvečer, umivanje zob zvečer in zjutraj, česanje vsak dan …) Otroka aktivno vključujemo v vsakodnevne dejavnosti (kuhanje, pospravljanje, delo na vrtu …).

  • GIBANJE

Pri tej starosti lahko večina otrok usvoji plavanje, rolanje, smučanje in druge spretnosti na področju športa. Z vse večjim motoričnim razvojem se povečajo tudi otrokove miselne razsežnosti, zato je že sposoben tvoriti večstavčne povedi. Svinčnik drži kot odrasla oseba, barva znotraj črt. Zmore izrezati in zalepiti enostavne oblike. Zapiše svoje ime. Ustrezen gibalni razvoj je v veliki meri odvisen od spodbud okolja in možnosti gibanja v naravi, na različnih terenih.

  • SOCIALIZACIJA

Otrok sodeluje v skupinskih igrah. Morebitne težave rešuje brez pomoči odraslih. Skupina vrstnikov je za otroka v tem obdobju izjemnega pomena in vpliva na njegovo vedenje. Otrok v tem obdobju že zna ločevati med resničnim in neresničnim. Ustrezna socializacija se razvija v družbi. Omogočimo otroku čim več druženja z vrstniki, brez »vmešavanja« odraslih oseb.

  • ČUSTVA

V obdobju odraščanja v otroku vsaka neznana situacija povzroča strah. Otrok že zmore nadzorovati fizične izbruhe jeze, če mu seveda postavimo meje in damo vedeti kakšno vedenje ni sprejemljivo. Ustrezni čustveni razvoj temelji na zgledu.

Starši in odrasli v ožjem otrokovem okolju ga učimo ustreznih čustvenih reakcij z izkazovanjem lastnih čustev in našega reagiranja v določenih situacijah.

  • MATEMATIKA

Otrok že zmore opisati in načrtovati dane dejavnosti. Je še v fazi konkretnega mišljenja. Nekatere enostavne pojave že zna vzročno pojasniti. Šteje do 20, s pomočjo prstov sešteva in odšteva. Matematične spretnosti so v veliki meri povezane z razvojem gibalnih spretnosti.

  • GOVOR

Govori tekoče, uporablja množino, zaimke. Vse glasove izgovarja pravilno. Ob pripovedovanju že uporablja večstavčne povedi. Pozna velike tiskane črke. V zadnjem času so govorne spretnosti otrok slabše, kot v preteklosti. Zato je še toliko bolj pomembno, da otrok dobi dovolj možnosti za ustrezen razvoj govora. To je zgled odraslih oseb v njegovem okolju. Iz elektronskih naprav se otrok dokazano ne more naučiti ustreznega govora in jezika. Potrebuje vzor živega človeka, ki ga lahko posnema.

  • POZORNOST

Otrok je v tej starosti že zmožen biti dlje časa osredotočen na neko dejavnost. Razvijanje pozornosti temelji na aktivnostih, ki zahtevajo otrokovo osredotočenost in vztrajnost.

Otroci prihajajo iz različnih okolij, z različnimi predznanji. V predšolskem obdobju jih v vseh okoljih spodbujajmo k čim večji gibalni aktivnosti ter zmanjšujmo uporabo elektronskih naprav. Vsak otrok za uspešen in zdrav razvoj potrebuje okoli sebe osebe, ki mu z zgledom pomagajo razvijati osnovne veščine.

 

“Prvi korak pri iskanju znanja je tišina, drugi poslušanje, tretji pomnjenje, četrti vaja in peti – učenje drugih.” (Solomon Ibn Gabirol)