Branje od 0 dalje – zakaj otroku glasno brati že od rojstva?

Kdaj začeti brati otroku? Že od rojstva. Branje od 0 dalje seveda ne pomeni, da dojenček bere sam. Pomeni, da mu odrasli glasno bere, otrok pa posluša, opazuje, gleda ilustracije, knjigo prijema, tipa, obrača, lista in raziskuje.

Pot do samostojnega bralca se zato ne začne s prvo črko v šoli.

Začne se pri 0.

Sem Alenka Stare, specialna pedagoginja, avtorica knjig in predavateljica. Pri svojem delu z otroki, starši in strokovnimi delavci že vrsto let poudarjam pomen zgodnjega govorno-jezikovnega razvoja, bralne pismenosti in skupnega branja.

Branje od rojstva razumem predvsem kot odnos med otrokom, odraslim in knjigo.

Zakaj brati dojenčku, če še ne razume zgodbe?

Dojenček zgodbe še ne razume tako kot starejši otrok. Vendar med glasnim branjem posluša glas odraslega, zaznava ritem in melodijo jezika, opazuje obraz, posluša ponavljanje glasov in besed ter postopoma pridobiva prve jezikovne izkušnje.

• Obenem knjigo raziskuje.
• Jo gleda.
• Prime.
• Tipa.
• Lista.
• Se dotika ilustracij.
• Kaže.
• Posluša.
• Se odziva.

Dojenček in malček torej pri branju nista samo pasivna poslušalca. Knjigo spoznavata z različnimi čutili in prek odnosa z odraslim.

Ni treba, da otrok pri miru sedi in posluša zgodbo od prve do zadnje strani.

Morda bo želel hitro obračati strani. Morda se bo vedno znova vračal k isti ilustraciji. Morda ga bo najbolj navdušil en sam zvok. Morda bo knjigo zaprl in jo čez minuto ponovno odprl.

Vse to je del njegovega zgodnjega raziskovanja knjige.

Kaj se dogaja v otrokovih možganih?

Prva leta življenja so obdobje izjemno intenzivnega razvoja možganov.

Center on the Developing Child pri Univerzi Harvard navaja, da se v zgodnjem otroštvu oblikuje več kot milijon novih nevronskih povezav vsako sekundo. Na razvoj možganske arhitekture pomembno vplivajo otrokove zgodnje izkušnje in kakovostni, odzivni odnosi z odraslimi.

Pri skupnem branju se takšna odzivna komunikacija dogaja povsem naravno.

• Otrok pogleda sliko.
• Odrasli reče: „Poglej, kuža.“
• Otrok pokaže.
• Odrasli odgovori: „Ja, kuža. Hov, hov!“
• Otrok se nasmehne.
• Odrasli zvok ponovi.

Takšno izmenjavo razvojna znanost opisuje kot „serve and return“ – otrok nekaj sporoči, odrasli pa se na njegov signal odzove.

Skupno glasno branje je zato veliko več kot poslušanje besedila. Je prostor skupne pozornosti, komunikacije in odzivanja.

Kako glasno branje vpliva na razvoj govora in jezika?

Otrok začne usvajati jezik veliko prej, preden izgovori prvo besedo.

Ob glasnem branju posluša različne glasove, besede in stavčne strukture. Sliši besede, ki jih v vsakdanjem pogovoru morda uporabljamo redkeje. Povezuje besede z ilustracijami, predmeti, dejanji in dogodki.

Razvoj poteka postopoma: poslušanje → opazovanje → kazanje → posnemanje → poimenovanje → povezovanje besed → povedi → pripovedovanje.

Zato so pri najmlajših lahko zelo privlačne tudi onomatopeje:

• „Mijav.“
• „Hov, hov.“
• „Muuu.“
• „Čiv, čiv.“

So zvočno izrazite, ponavljajoče se in otroka vabijo k posnemanju.

Prav na tem principu temelji tudi najina knjižna zbirka Onomatopeja, ki je zasnovana tako, da lahko knjige otroka spremljajo od obdobja, ko mu jih glasno bere odrasli, do prvih korakov v samostojno branje.

Branje spodbuja tudi mišljenje

Ko otroku beremo, ne posluša samo besed:

• Opazuje.
• Pomni.
• Povezuje.
• Predvideva.
• Primerja.
• Išče vzroke in posledice.
• Ustvarja miselne predstave.

Pozneje začne odgovarjati na vprašanja, napovedovati nadaljevanje zgodbe in razmišljati o ravnanju književnih junakov.

Zgodnje in redno skupno branje tako podpira jezikovne, kognitivne in socialno-čustvene sposobnosti, ki so pomembni temelji poznejšega učenja.

Knjige otroku pomagajo razumeti čustva

Branje ima še en pomemben vidik, na katerega včasih pozabimo – čustveno pismenost.

Otrok v zgodbah srečuje junake, ki so veseli, žalostni, prestrašeni, jezni, osamljeni, pogumni ali zaljubljeni.

Z njim se lahko pogovarjamo:

• „Kako se počuti?“
• „Zakaj je žalosten?“
• „Česa ga je strah?“
• „Kaj bi lahko naredil?“
• „Kako bi se počutil ti?“

Otrok tako postopoma pridobiva besede tudi za svoj notranji svet ter se uči prepoznavati čustva in razumeti doživljanje drugih.

Kaj pa glasno branje naredi staršu?

Ko govorimo o koristih branja, skoraj vedno govorimo o otroku.

Toda glasno branje vpliva tudi na odraslega.

• Starša za nekaj trenutkov ustavi.
• Odloži telefon.
• Odmisliti mora opravke.
• Usmeri pogled in pozornost k otroku.

V svetu, v katerem se nam ves čas nekam mudi, lahko skupno branje postane majhen vsakodnevni ritual, v katerem se za nekaj minut vse umiri.

Starš in otrok sta preprosto skupaj ob knjigi.

In odrasli se ob tem uči opazovati svojega otroka.

• Kaj ga pritegne?
• Katero ilustracijo dolgo gleda?
• Ob katerem zvoku se zasmeje?
• Kdaj želi obrniti stran?
• Kaj ga prestraši?
• Kateri junak mu je všeč?
• Kaj želi slišati še enkrat?
• Branje tako ni enosmerna dejavnost, pri kateri odrasli govori, otrok pa posluša.
• Otrok pogleda.
• Starš opazi.
• Otrok pokaže.
• Starš poimenuje.
• Otrok se zasmeje.
• Starš ponovi.
• Otrok obrne stran.
• Starš mu sledi.

V teh drobnih izmenjavah se gradi odnos.

Starš lahko skozi zgodbo bolje spozna otroka

Ko je otrok nekoliko starejši, knjige odpirajo pogovore, do katerih brez zgodbe morda sploh ne bi prišlo.

Otrok ob prestrašenem junaku reče: „Tudi mene je bilo strah.“

Ob zgodbi o prepiru: „Tudi mene je danes razjezil prijatelj.“

Ob zgodbi o žalosti: „Tudi jaz nekoga pogrešam.“

Knjiga tako postane varen prostor za pogovor o otrokovem notranjem svetu. Pomaga pa tudi odraslemu. Včasih ne vemo, kako začeti pogovor o strahu, smrti, ljubosumju, drugačnosti, bolezni, prihodu sorojenca ali težavah med prijatelji.

Namesto neposrednega vprašanja lahko začnemo pri zgodbi:

„Kako misliš, da se počuti ta deček?“

In pustimo otroku, da sam odloči, koliko bo povedal o sebi. Knjiga zato ni samo otrokovo orodje za razumevanje sveta. Je lahko tudi orodje za razumevanje otroka.

Ni treba, da znate „popolno“ brati pravljice

Otrok ne potrebuje profesionalnega pripovedovalca. Potrebuje vaš glas. Glas človeka, ki ga pozna in ima rad. Ni pomembno, če se zmotite, kakšno besedo spremenite, se ustavite ali zgodbi kaj dodate. Smejte se. Čudite se. Posnemajte živali. Spremenite glas. Ustavite se pri ilustraciji. Dovolite otroku, da obrne stran. Zgodbo lahko skupaj spreminjata. Prav zaradi tega skupno branje postane vajino. In marsikateri odrasli ob otroških knjigah ponovno odkrije nekaj, česar je v odraslem vsakdanu premalo: igrivost.

Glasno branje ustvarja tudi spomine

Ko otrok odraste, se morda ne bomo spomnili vsake knjige, ki smo jo prebrali. Ostane pa občutek. Večerni ritual. Otrok, stisnjen ob nas. Ista zgodba, ki smo jo prebrali že petdesetič. Smeh vedno na istem mestu. Majhna roka, ki obrača strani. In stavek: „Samo še eno.“ Takšni trenutki ne gradijo samo otrokovega odnosa do knjig. Gradijo tudi naše spomine na njegovo otroštvo. Zato otroku ne beremo samo zaradi njegovega govora, besedišča ali poznejšega šolskega uspeha. Beremo tudi zaradi odnosa. Zaradi bližine. Zaradi pogovora. Zaradi skupnega časa.

Otrok ob knjigi dobiva naš jezik. Mi pa ob knjigi dobimo čas z otrokom.

Kaj brati otroku od rojstva dalje?

Pri najmlajših so odlična izbira trpežne kartonke, knjige z jasnimi ilustracijami in fotografijami, prve slikovne slovarje, pesmice, izštevanke, bibarije, knjige z rimami in ponavljanjem ter zgodbe z zvoki in onomatopejami.

👉 Knjižna zbirka Onomatopeja

Toda ni treba, da ostanemo samo pri zelo preprostih knjigah. Otroku lahko glasno beremo tudi jezikovno bogatejša besedila. Pri tem ni bistveno, da razume vsako besedo ali celotno zgodbo.

Starost za poslušanje knjige in starost za samostojno branje nista isto.

Otrok lahko razume in doživlja veliko zahtevnejše zgodbe, kot jih je sposoben sam prebrati.

👉 Priporočeno branje od 0 do 18 let: seznam knjig za otroke | Alenka Stare

Na seznamu sem knjige razdelila po razvojnih obdobjih od rojstva do polnoletnosti ter posebej označila, kako se spreminjata vloga odraslega in otrokovo samostojno branje.

Ko otrok začne brati sam, mu ne prenehajmo brati

Začetek šole ne pomeni konca glasnega branja. Prav nasprotno. Otrokovo jezikovno razumevanje je lahko precej bolj razvito od njegove trenutne tehnike branja. Začetni bralec veliko energije porabi za prepoznavanje črk, povezovanje glasov, branje besed in vzdrževanje pozornosti. Če mu ponudimo samo knjige, ki jih zmore samostojno prebrati, ga lahko prikrajšamo za jezikovno in vsebinsko bogatejše zgodbe. Zato naj otrok sam bere besedila, ki jih zmore, odrasli pa mu še naprej glasno bere zahtevnejše knjige.

Kako otroka naučiti brati?

Učenje branja ni en sam korak. Pred prvo samostojno prebrano knjigo otrok razvija številne spretnosti: poslušanje, govor in jezik, besedišče, fonološko zavedanje, prepoznavanje glasov, povezovanje glasu s črko, tehniko branja, tekočnost in nazadnje vse boljše bralno razumevanje. Pri učenju branja je izjemno pomembno, da otrok doživlja uspeh. Če je vsaka knjiga prezahtevna, lahko hitro začne verjeti, da branje ni zanj.

Otrok, ki se uči brati, potrebuje občutek: „Zmorem.“

Zato sem pripravila tudi poseben vodič:

👉 Vaje za branje: Preizkušeni načini za učinkovito učenje branja pri otrocih

V njem so zbrani praktični napotki za starše in strokovne delavce, kako otroka spremljati od predbralnih spretnosti do vse bolj samostojnega in samozavestnega branja.

Strip je branje. Revija je branje. Enciklopedija je branje.

Ko otrok začne samostojno brati, je pomembno še nekaj: naj bere tisto, kar ga zanima.

• Pravljico.
• Roman.
• Strip.
• Revijo.
• Enciklopedijo.

Knjigo o nogometu, avtomobilih, živalih, vesolju, tehnologiji ali dinozavrih. Strip ni manjvreden od romana. Poučna knjiga ni manj pomembna od leposlovja. Pri začetnem bralcu je pogosto bolje, da z veseljem prebere krajši strip, kot da zaradi prezahtevne knjige začne govoriti: „Ne maram brati.“ Najprej pomagajmo ustvariti bralca. Zahtevnost in globino lahko razvijamo postopoma.

Izberi knjigo namesto telefona

Sama sem svojima hčerama glasno brala od rojstva. Včasih sem brala jaz, včasih oče ali babica. Pesmice, pravljice in zgodbe so bile naraven del njunega otroštva. Tudi danes s hčerjo pogosto vzameva knjigo s seboj – v čakalnico, na kavo, na potovanje ali kamor koli, kjer veva, da bova čakali. Od tod tudi moje sporočilo: „Izberi knjigo namesto telefona.“ Ne zato, ker bi morali tehnologijo izključiti iz življenja. Ampak zato, ker naj knjiga ponovno postane ena od naravnih možnosti.

• Knjige v pediatričnih čakalnicah.
• Bralni kotički v kavarnah.
• Knjige na vlakih in avtobusih.
• Knjige v torbi.
• Knjiga na nočni omarici.

Včasih je dovolj, da je knjiga vidna, dosegljiva in vedno pri roki.

Od dojenčka do bralca

• Najprej mu beremo mi.
• Otrok posluša naš glas.
• Gleda knjigo.
• Jo prime.
• Tipa.
• Lista.
• Raziskuje.
• Opazuje ilustracije.
• Kaže.
• Posnema zvoke.
• Poimenuje.
• Sprašuje.
• Pripoveduje.
• Rima.
• Prepoznava glasove.
• Opazi črke.
• Prebere prvo besedo.
• Prvo poved.
• Prvo stran.
• Prvo knjigo.

In nekega dne sam poseže po knjigi zato, ker si želi brati. Pot do bralca se zato ne začne v prvem razredu. Začne se pri 0. Najprej mi beremo njemu, medtem ko on posluša, gleda, tipa, lista, raziskuje in doživlja. Pozneje beremo z njim. Nato začne brati sam. In tudi takrat mu lahko še vedno beremo.

Knjiga od rojstva ni prezgodnja.

Otrok je sprva ne bere sam. Posluša jo, gleda, tipa, lista in raziskuje, medtem ko mu jo beremo mi. In prav tam se začne njegova pot do bralca.

Alenka Stare, prof. def.

IZBERI KNJIGO NAMESTO TELEFONA

 

Preberite tudi

👉Priporočeno branje od 0 do 18 let: seznam knjig za otroke | Alenka Stare

👉 Vaje za branje: Preizkušeni načini za učinkovito učenje branja pri otrocih

Posebno priporočilo za najmlajše: knjižna zbirka Onomatopeja

Če želite otroku ponuditi kakovostne vsebine za razvoj govora, branja in pisanja, si oglejte tudi:

•  Zbirko Onomatopeja – slikanice za razvoj govora in zgodnje pismenosti
•  Kako pa ti bereš? – delovni zvezek za razvoj branja in razumevanja prebranega.
•  Kaj pa ti bereš? – delovni zvezek za razvoj pisanja, pravopisa in izražanja.
•  Specialno-pedagoško diagnostiko in Individualni načrt vaj, kadar otrok potrebuje dodatno strokovno podporo.

Preberite tudi

Če želite izvedeti več o razvoju branja, bralni pismenosti in pomenu bralnih strategij, priporočam naslednje vsebine:

Tehnika branja – temelj dobrega bralnega razumevanja

Preden lahko od otroka pričakujemo dobro bralno razumevanje in uporabo zahtevnejših bralnih strategij, mora imeti ustrezno razvito tehniko branja. Avtomatizirano in dovolj tekoče branje otroku omogoča, da manj pozornosti namenja samemu dekodiranju in več razumevanju, povezovanju ter razmišljanju o prebranem.

Bralna pismenost in bralna kultura

Razvijanje bralne pismenosti in bralne kulture je pomemben cilj tudi na nacionalni ravni. Več o pomenu bralne pismenosti za vseživljenjsko učenje in delovanje posameznika v družbi lahko preberete na portalu Bralna pismenost in bralna kultura – GOV.SI.

Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti

Pomen sistematičnega razvijanja bralne pismenosti poudarja tudi Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti 2019–2030. Razvoj bralne pismenosti ni omejen le na pouk slovenščine, temveč predstavlja pomemben temelj učenja in pridobivanja znanja na različnih področjih.

Bralna pismenost in raziskava PISA

Sodobno razumevanje bralne pismenosti presega samo tekoče branje. Pomembni so tudi razumevanje, uporaba, vrednotenje in kritično presojanje informacij. Več o mednarodnem razumevanju bralne pismenosti lahko preberete v okviru OECD – PISA Reading Framework.