Prispevki

Priporočeno branje od 0 do 18 let: seznam knjig za otroke | Alenka Stare

Priporočeno branje za otroke in mladostnike od 0 do 18 let

Katere knjige izbrati glede na otrokovo starost in razvoj?

Katere knjige so primerne za dojenčka? Kaj brati predšolskemu otroku? Katere knjige ponuditi začetnemu bralcu in kaj priporočiti mladostniku?

Pripravila sem seznam priporočenega branja od rojstva do 18. leta, razdeljen po razvojnih obdobjih.

Pri tem je pomembno poudariti nekaj, kar pri priporočilih pogosto spregledamo:

Starost za poslušanje knjige, ki jo otroku glasno bere odrasli, ni enaka starosti za samostojno branje.

Otrok lahko posluša, razume in doživlja precej zahtevnejšo zgodbo, kot jo je v določenem obdobju sposoben samostojno prebrati.

Zato so starostne meje na tem seznamu smernice, ne pravila.

0–3 LETA | ODRASLI BERE, OTROK POSLUŠA IN RAZISKUJE

Branje od rojstva pomeni predvsem glasno branje odraslega otroku.

Dojenček in malček knjige še ne bereta sama. Poslušata glas odraslega, opazujeta njegov obraz in ilustracije ter zaznavata ritem in melodijo jezika.

Toda otrok ni samo poslušalec.

Knjigo gleda, prijema, drži, tipa, obrača, lista in raziskuje. Kaže na ilustracije, išče znane podobe, posluša zvoke in jih postopoma začne posnemati.

Ni pomembno, da zgodbo vedno preberemo od prve do zadnje strani. Otrok se lahko desetkrat vrne k isti ilustraciji, hitro lista ali želi vedno znova slišati isti „hov, hov“.

Tudi to je pomemben del njegovega prvega odnosa s knjigo.

Kaj izbiramo?

Kartonke, knjige z jasnimi ilustracijami in fotografijami, prve slikovne slovarje, bibarije, prstne igre, pesmice, uspavanke, izštevanke, rime, ponavljajoče se zgodbe in knjige z onomatopejami.

Otroku pa lahko glasno beremo tudi jezikovno bogatejše zgodbe. Ni potrebno, da pri tej starosti razume vsako besedo ali celotno vsebino.

Priporočene knjige 0–3 leta

  • Alenka Stare, Rebeka Stare – knjižna zbirka Onomatopeja
  • Antoine de Saint-Exupéry – Mali princ – za glasno branje odraslega
  • Eva Škofič Maurer – Mislim, da te bom kar poljubil – za glasno branje odraslega
  • Barčica – slovenske ljudske pesmi
  • Eric Carle – Zelo lačna gosenica
  • Sam McBratney – Veš, koliko te imam rad
  • Eric Hill – knjige o Pikiju
  • kakovostne kartonke o živalih, vozilih, telesu, hrani in vsakdanjem življenju
  • prvi slikovni slovarji
  • slovenske ljudske pesmi, izštevanke, uspavanke in bibarije

Razvijamo: skupno pozornost, poslušanje, zgodnjo komunikacijo, razumevanje jezika, besedišče, zaznavanje ritma in melodije govora, posnemanje glasov in zvokov, povezovanje slike, besede in pomena ter pozitiven odnos do knjige.

3–6 LET | ODRASLI BERE, OTROK AKTIVNO SODELUJE

V predšolskem obdobju glasno branje odraslega ostaja temelj, vendar otrok postaja vse dejavnejši udeleženec.

Sam izbira knjige, jih lista, opazuje ilustracije, išče podrobnosti, dopolnjuje povedi, odgovarja na vprašanja, napoveduje nadaljevanje zgodbe in pripoveduje po svoje.

Zdaj ne sprašujemo samo:

  • „Kaj je to?“
  • Ampak tudi:
  • „Kaj misliš, da se bo zgodilo?“
  • „Zakaj je to naredil?“
  • „Kako se počuti?“
  • „Kaj bi naredil ti?“

Priporočene knjige 3–6 let

  • Alenka Stare, Rebeka Stare – knjižna zbirka Onomatopeja
  • Mojiceja Podgoršek – Lešnik je moj!
  • Lorena Moreti – Opica in njena zgodba
  • Mojiceja Podgoršek – Kakšen je svet
  • Vesna Radovanovič – Petelinček in sraka
  • Axel Scheffler – Vik in Krik na kmetiji
  • Antoine de Saint-Exupéry – Mali princ – za skupno glasno branje
  • Eva Škofič Maurer – Mislim, da te bom kar poljubil
  • Grega Krže – Pri babici na kmetiji
  • Dragoštin Kette – Šivilja in škarjice
  • Barčica – slovenske ljudske pesmi
  • Kajetan Kovič – Moj prijatelj Piki Jakob
  • Ela Peroci – Muca Copatarica
  • Svetlana Makarovič – Sapramiška
  • Svetlana Makarovič – Pekarna Mišmaš
  • Kajetan Kovič – Maček Muri
  • Julia Donaldson – Zverjasec
  • Anja Štefan – Bobek in barčica
  • slovenske ljudske in izbrane klasične pravljice
  • kakovostne zbirke ugank, rim in otroških pesmi

Razvijamo: govor in jezik, besedišče, slovnico, pripovedovanje, razumevanje zaporedja dogodkov, fonološko zavedanje, domišljijo, pomnjenje, sklepanje, prepoznavanje čustev in empatijo.

6–9 LET | OD POSLUŠALCA DO SAMOSTOJNEGA BRALCA

To je eno ključnih obdobij razvoja branja.

Otrok začne brati sam, vendar to ne pomeni, da mu moramo prenehati glasno brati.

Njegovo jezikovno razumevanje je lahko precej bolj razvito od njegove trenutne tehnike branja.

Zato naj otrok sam bere besedila, ki jih zmore, odrasli pa mu še vedno glasno bere daljše in zahtevnejše zgodbe.

Pri samostojnem branju je v tem obdobju izredno pomemben občutek uspeha.

Otrok, ki se uči brati, potrebuje občutek: „Zmorem.“

Priporočene knjige 6–9 let

  • Alenka Stare, Rebeka Stare – knjižna zbirka Onomatopeja
  • Antoine de Saint-Exupéry – Mali princ
  • Eva Škofič Maurer – Mislim, da te bom kar poljubil
  • Špela Zorec in Miha Zorec – Murenček in mravljice
  • Mojiceja Podgoršek – Formula 1 in policaj Matjaž
  • Tilka Jamnik – Ostržek bere za bralno značko
  • Kajetan Kovič – Moj prijatelj Piki Jakob
  • Veverici in optimizem
  • Mojiceja Podgoršek – Kakšen je svet
  • Vesna Radovanovič – Petelinček in sraka
  • Dragoštin Kette – Šivilja in škarjice
  • Barčica – slovenske ljudske pesmi
  • Astrid Lindgren – Pika Nogavička
  • Roald Dahl – Čarli in tovarna čokolade
  • Roald Dahl – Veliki dobrodušni velikan
  • Dav Pilkey – Pasji mož
  • René Goscinny – Nikec
  • kakovostni stripi in grafični romani
  • zbirke šal, ugank, zanimivosti in poučne knjige glede na otrokove interese

Pri zahtevnejših naslovih naj knjigo še vedno glasno bere odrasli oziroma jo beremo skupaj.

Razvijamo: tehniko in tekočnost branja, avtomatizacijo, bralno razumevanje, besedišče, vztrajnost, sklepanje in predvsem bralno samozavest.

👉Vaje za branje: Preizkušeni načini za učinkovito učenje branja pri otrocih

9–12 LET | OD BRANJA K GLOBLJEMU RAZUMEVANJU

Ko tehnika branja postaja bolj avtomatizirana, lahko otrok vedno več pozornosti nameni vsebini.

Ne gre več samo za vprašanje:

  • „Kaj se je zgodilo?“

Pomembna postajajo tudi vprašanja:

  • „Zakaj se je zgodilo?“
  • „Kaj nam želi zgodba povedati?“
  • „Se strinjaš z ravnanjem junaka?“
  • „Kaj bi ti naredil drugače?“

Samostojno branje ima v tem obdobju vse pomembnejšo vlogo, vendar skupnega glasnega branja ni treba popolnoma opustiti.

Priporočene knjige 9–12 let

  • Antoine de Saint-Exupéry – Mali princ
  • Eva Škofič Maurer – Mislim, da te bom kar poljubil
  • J. K. Rowling – Harry Potter in kamen modrosti
  • Roald Dahl – Matilda
  • Roald Dahl – Čarovnice
  • Jeff Kinney – Dnevnik nabritega mulca
  • David Walliams – izbrani romani
  • C. S. Lewis – Zgodbe iz Narnije
  • Astrid Lindgren – Brata Levjesrčna
  • Tone Seliškar – Bratovščina Sinjega galeba
  • Desa Muck – izbrana mladinska dela
  • J. R. R. Tolkien – Hobit – za zahtevnejše bralce
  • kakovostni stripi in grafični romani
  • biografije, enciklopedije in stvarna literatura glede na otrokove interese

Razvijamo: globlje bralno razumevanje, sklepanje, povezovanje informacij, besedišče, razumevanje različnih perspektiv, argumentiranje in oblikovanje lastnega mnenja.

Interes je eden najmočnejših zaveznikov branja.

12–15 LET | BRANJE IN ISKANJE SEBE

V obdobju mladostništva knjige dobijo novo vlogo.

Mladostnik v njih ne išče več samo zgodbe. V literaturi lahko išče tudi sebe.

Zanimajo ga identiteta, prijateljstvo, ljubezen, drugačnost, pripadnost, družina, odnosi, pogum, krivice, družba in vprašanje, kdo želi postati.

Zato je pomembno, da mu ne določamo vsega, kar mora brati.

Ob obveznem šolskem branju mora ostati dovolj prostora za lastno izbiro.

Priporočene knjige 12–15 let

  • Antoine de Saint-Exupéry – Mali princ
  • J. K. Rowling – serija Harry Potter
  • Suzanne Collins – Igre lakote
  • R. J. Palacio – Čudo
  • Markus Zusak – Kradljivka knjig
  • J. R. R. Tolkien – Hobit
  • John Green – Krive so zvezde
  • Anne Frank – Dnevnik Ane Frank
  • C. S. Lewis – Zgodbe iz Narnije
  • sodobni slovenski mladinski romani
  • kakovostni grafični romani
  • biografije in avtobiografije zanimivih osebnosti
  • stvarna in poljudnoznanstvena literatura glede na mladostnikove interese

Razvijamo: kritično mišljenje, empatijo, razumevanje različnih perspektiv, abstraktno mišljenje, vrednotenje odločitev in dejanj ter oblikovanje lastnih stališč.

15–18 LET | BRANJE ZA RAZMIŠLJANJE

V pozni adolescenci literatura postaja prostor za razumevanje sebe, drugih ljudi, odnosov, družbe in sveta.

Mladostnik lahko prepoznava večplastnost besedila, simboliko, družbeno kritiko ter moralne in filozofske dileme.

Pomembno je, da poleg šolskega kanona ohrani tudi svobodo branja zaradi lastnega zanimanja in užitka.

Priporočene knjige 15–18 let

  • Antoine de Saint-Exupéry – Mali princ
  • George Orwell – 1984
  • George Orwell – Živalska farma
  • Harper Lee – Če ubiješ oponašalca
  • J. D. Salinger – Varuh v rži
  • William Golding – Gospodar muh
  • F. Scott Fitzgerald – Veliki Gatsby
  • Khaled Hosseini – Tek za zmajem
  • Markus Zusak – Kradljivka knjig
  • Franz Kafka – Preobrazba
  • Aldous Huxley – Krasni novi svet
  • Ivan Cankar – izbrana dela
  • France Prešeren – izbrana poezija
  • sodobna slovenska in svetovna književnost
  • biografije in avtobiografije
  • eseji
  • kakovostna poljudnoznanstvena in stvarna literatura glede na interese mladostnika

Razvijamo: kritično branje, argumentiranje, interpretacijo, abstraktno mišljenje, razumevanje metafor in simbolov, povezovanje literature z življenjem ter sposobnost oblikovanja in zagovarjanja lastnega mnenja.

KNJIGE, KI RASTEJO SKUPAJ Z OTROKOM

Nekaterih knjig ne moremo zapreti v eno samo starostno obdobje. Spreminja se predvsem način njihovega branja in doživljanja. Najprej jih otroku glasno bere odrasli. Otrok jih posluša, gleda, tipa, lista in raziskuje. Pozneje ob njih pripoveduje, odgovarja na vprašanja in razmišlja. Nato jih lahko prebere sam. Čez nekaj let pa v isti zgodbi odkrije nekaj, česar prej sploh ni opazil.

Knjižna zbirka Onomatopeja – približno 0–9 let

Najprej jo otroku glasno bere odrasli, otrok pa posluša, opazuje ilustracije, lista in posnema zvoke. Pozneje jo lahko uporabljamo za poimenovanje, bogatenje besedišča, pripovedovanje in fonološko zavedanje. Začetni bralec pa lahko že dobro poznano zgodbo začne brati sam.

Mali princ – od otroštva do odraslosti

Najmlajšemu ga glasno bere odrasli. Starejši otrok spremlja zgodbo in dogodivščine, mladostnik pa začne v njej odkrivati prijateljstvo, odgovornost, ljubezen, izgubo, osamljenost in vprašanja smisla.

In marsikdo ga v odraslosti prebere še enkrat – povsem drugače.

Mislim, da te bom kar poljubil – približno 0–12 let

Najprej kot glasno branje odraslega, pozneje kot skupno branje in izhodišče za pogovor o humorju, odnosih in čustvih, nato tudi kot samostojno branje.

Barčica – slovenske ljudske pesmi – približno 0–9 let

Najprej odrasli otroku poje, recitira in bere. Pozneje otrok sodeluje, dopolnjuje rime, pomni besedilo in ga lahko nazadnje tudi sam prebere.

Podobno lahko skozi različna obdobja otroštva živijo Moj prijatelj Piki Jakob, Šivilja in škarjice, Medvedek Pu, Peter Pan, Pika Nogavička, Maček Muri, ljudske pripovedke, Grimmove in Andersenove pravljice ter številne pesmi in izštevanke.

Dobra knjiga se z leti ne spremeni. Spreminja se bralec – in zato lahko v njej vsakič odkrije nekaj novega.

Starost je smernica, ne pravilo

Dva otroka, stara osem let, sta lahko povsem različna bralca. Eden bere dolge romane, drugi se še trudi s tehniko branja. Eden obožuje fantazijske zgodbe, drugega zanimajo samo avtomobili, šport ali živali. Zato pri izbiri knjige ne glejmo samo številke na naslovnici. Upoštevajmo otrokovo jezikovno razumevanje, bralne sposobnosti, besedišče, pozornost, razvojno in čustveno zrelost ter predvsem njegove interese. Posebej pomembno pa je razlikovati med tem, kar otrok zmore prebrati sam, in tem, kar lahko razume in doživlja, ko mu bere odrasli. To ni isto. Zato glasnega branja ne opustimo samo zato, ker se je otrok naučil brati.

Najpomembnejše je, da bere

Ko otrok začne samostojno brati, ni najpomembnejše, ali izbere roman, pravljico, strip, revijo, enciklopedijo ali knjigo o nogometu, avtomobilih, živalih, vesolju oziroma temi, ki ga trenutno navdušuje. Pomembno je, da bere. Strip je branje. Revija je branje. Poučna knjiga je branje. Enciklopedija je branje. Na začetku samostojnega branja je veliko bolje, da otrok z veseljem prebere nekoliko lažje besedilo, kot da zaradi prezahtevne knjige začne verjeti: „Branje ni zame.“ Najprej pomagajmo ustvariti bralca. Zahtevnost in globino lahko razvijamo postopoma.

Od glasnega branja do samostojnega bralca

Pot je dolga. Najprej otroku beremo mi. On posluša. Gleda. Tipa. Lista. Raziskuje. Kaže. Posnema. Poimenuje. Pripoveduje. Opazi glasove. Opazi črke. Prebere prvo besedo. Prvo poved. Prvo stran. Prvo knjigo. In nekega dne sam izbere knjigo in začne brati, ker si tega želi. To je cilj. Ne samo otrok, ki zna brati. Ampak otrok in pozneje odrasli, ki bere.

👉 Branje od 0 dalje – zakaj otroku glasno brati že od rojstva? | Alenka Stare

👉 Vaje za branje: Preizkušeni načini za učinkovito učenje branja pri otrocih

Alenka Stare, prof. def.

IZBERI KNJIGO NAMESTO TELEFONA

 

👉Posebno priporočilo za najmlajše: zbirka Onomatopeja

Poletno branje za otroke

Če želite otroku ponuditi kakovostne vsebine za razvoj govora, branja in pisanja, si oglejte tudi:

Preberite tudi

Če želite izvedeti več o razvoju branja, bralni pismenosti in pomenu bralnih strategij, priporočam naslednje vsebine:

Tehnika branja – temelj dobrega bralnega razumevanja

Preden lahko od otroka pričakujemo dobro bralno razumevanje in uporabo zahtevnejših bralnih strategij, mora imeti ustrezno razvito tehniko branja. Avtomatizirano in dovolj tekoče branje otroku omogoča, da manj pozornosti namenja samemu dekodiranju in več razumevanju, povezovanju ter razmišljanju o prebranem.

Bralna pismenost in bralna kultura

Razvijanje bralne pismenosti in bralne kulture je pomemben cilj tudi na nacionalni ravni. Več o pomenu bralne pismenosti za vseživljenjsko učenje in delovanje posameznika v družbi lahko preberete na portalu Bralna pismenost in bralna kultura – GOV.SI.

Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti

Pomen sistematičnega razvijanja bralne pismenosti poudarja tudi Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti 2019–2030. Razvoj bralne pismenosti ni omejen le na pouk slovenščine, temveč predstavlja pomemben temelj učenja in pridobivanja znanja na različnih področjih.

Bralna pismenost in raziskava PISA

Sodobno razumevanje bralne pismenosti presega samo tekoče branje. Pomembni so tudi razumevanje, uporaba, vrednotenje in kritično presojanje informacij. Več o mednarodnem razumevanju bralne pismenosti lahko preberete v okviru OECD – PISA Reading Framework.

12
/Avtor

Priporočeno branje od 0 do 18 let: seznam knjig za otroke | Alenka Stare

Priporočeno branje za otroke in mladostnike od 0 do 18 let

Katere knjige izbrati glede na otrokovo starost in razvoj?

Katere knjige so primerne za dojenčka? Kaj brati predšolskemu otroku? Katere knjige ponuditi začetnemu bralcu in kaj priporočiti mladostniku?

Pripravila sem seznam priporočenega branja od rojstva do 18. leta, razdeljen po razvojnih obdobjih.

Pri tem je pomembno poudariti nekaj, kar pri priporočilih pogosto spregledamo:

Starost za poslušanje knjige, ki jo otroku glasno bere odrasli, ni enaka starosti za samostojno branje.

Otrok lahko posluša, razume in doživlja precej zahtevnejšo zgodbo, kot jo je v določenem obdobju sposoben samostojno prebrati.

Zato so starostne meje na tem seznamu smernice, ne pravila.

0–3 LETA | ODRASLI BERE, OTROK POSLUŠA IN RAZISKUJE

Branje od rojstva pomeni predvsem glasno branje odraslega otroku.

Dojenček in malček knjige še ne bereta sama. Poslušata glas odraslega, opazujeta njegov obraz in ilustracije ter zaznavata ritem in melodijo jezika.

Toda otrok ni samo poslušalec.

Knjigo gleda, prijema, drži, tipa, obrača, lista in raziskuje. Kaže na ilustracije, išče znane podobe, posluša zvoke in jih postopoma začne posnemati.

Ni pomembno, da zgodbo vedno preberemo od prve do zadnje strani. Otrok se lahko desetkrat vrne k isti ilustraciji, hitro lista ali želi vedno znova slišati isti „hov, hov“.

Tudi to je pomemben del njegovega prvega odnosa s knjigo.

Kaj izbiramo?

Kartonke, knjige z jasnimi ilustracijami in fotografijami, prve slikovne slovarje, bibarije, prstne igre, pesmice, uspavanke, izštevanke, rime, ponavljajoče se zgodbe in knjige z onomatopejami.

Otroku pa lahko glasno beremo tudi jezikovno bogatejše zgodbe. Ni potrebno, da pri tej starosti razume vsako besedo ali celotno vsebino.

Priporočene knjige 0–3 leta

  • Alenka Stare, Rebeka Stare – knjižna zbirka Onomatopeja
  • Antoine de Saint-Exupéry – Mali princ – za glasno branje odraslega
  • Eva Škofič Maurer – Mislim, da te bom kar poljubil – za glasno branje odraslega
  • Barčica – slovenske ljudske pesmi
  • Eric Carle – Zelo lačna gosenica
  • Sam McBratney – Veš, koliko te imam rad
  • Eric Hill – knjige o Pikiju
  • kakovostne kartonke o živalih, vozilih, telesu, hrani in vsakdanjem življenju
  • prvi slikovni slovarji
  • slovenske ljudske pesmi, izštevanke, uspavanke in bibarije

Razvijamo: skupno pozornost, poslušanje, zgodnjo komunikacijo, razumevanje jezika, besedišče, zaznavanje ritma in melodije govora, posnemanje glasov in zvokov, povezovanje slike, besede in pomena ter pozitiven odnos do knjige.

3–6 LET | ODRASLI BERE, OTROK AKTIVNO SODELUJE

V predšolskem obdobju glasno branje odraslega ostaja temelj, vendar otrok postaja vse dejavnejši udeleženec.

Sam izbira knjige, jih lista, opazuje ilustracije, išče podrobnosti, dopolnjuje povedi, odgovarja na vprašanja, napoveduje nadaljevanje zgodbe in pripoveduje po svoje.

Zdaj ne sprašujemo samo:

  • „Kaj je to?“
  • Ampak tudi:
  • „Kaj misliš, da se bo zgodilo?“
  • „Zakaj je to naredil?“
  • „Kako se počuti?“
  • „Kaj bi naredil ti?“

Priporočene knjige 3–6 let

  • Alenka Stare, Rebeka Stare – knjižna zbirka Onomatopeja
  • Mojiceja Podgoršek – Lešnik je moj!
  • Lorena Moreti – Opica in njena zgodba
  • Mojiceja Podgoršek – Kakšen je svet
  • Vesna Radovanovič – Petelinček in sraka
  • Axel Scheffler – Vik in Krik na kmetiji
  • Antoine de Saint-Exupéry – Mali princ – za skupno glasno branje
  • Eva Škofič Maurer – Mislim, da te bom kar poljubil
  • Grega Krže – Pri babici na kmetiji
  • Dragoštin Kette – Šivilja in škarjice
  • Barčica – slovenske ljudske pesmi
  • Kajetan Kovič – Moj prijatelj Piki Jakob
  • Ela Peroci – Muca Copatarica
  • Svetlana Makarovič – Sapramiška
  • Svetlana Makarovič – Pekarna Mišmaš
  • Kajetan Kovič – Maček Muri
  • Julia Donaldson – Zverjasec
  • Anja Štefan – Bobek in barčica
  • slovenske ljudske in izbrane klasične pravljice
  • kakovostne zbirke ugank, rim in otroških pesmi

Razvijamo: govor in jezik, besedišče, slovnico, pripovedovanje, razumevanje zaporedja dogodkov, fonološko zavedanje, domišljijo, pomnjenje, sklepanje, prepoznavanje čustev in empatijo.

6–9 LET | OD POSLUŠALCA DO SAMOSTOJNEGA BRALCA

To je eno ključnih obdobij razvoja branja.

Otrok začne brati sam, vendar to ne pomeni, da mu moramo prenehati glasno brati.

Njegovo jezikovno razumevanje je lahko precej bolj razvito od njegove trenutne tehnike branja.

Zato naj otrok sam bere besedila, ki jih zmore, odrasli pa mu še vedno glasno bere daljše in zahtevnejše zgodbe.

Pri samostojnem branju je v tem obdobju izredno pomemben občutek uspeha.

Otrok, ki se uči brati, potrebuje občutek: „Zmorem.“

Priporočene knjige 6–9 let

  • Alenka Stare, Rebeka Stare – knjižna zbirka Onomatopeja
  • Antoine de Saint-Exupéry – Mali princ
  • Eva Škofič Maurer – Mislim, da te bom kar poljubil
  • Špela Zorec in Miha Zorec – Murenček in mravljice
  • Mojiceja Podgoršek – Formula 1 in policaj Matjaž
  • Tilka Jamnik – Ostržek bere za bralno značko
  • Kajetan Kovič – Moj prijatelj Piki Jakob
  • Veverici in optimizem
  • Mojiceja Podgoršek – Kakšen je svet
  • Vesna Radovanovič – Petelinček in sraka
  • Dragoštin Kette – Šivilja in škarjice
  • Barčica – slovenske ljudske pesmi
  • Astrid Lindgren – Pika Nogavička
  • Roald Dahl – Čarli in tovarna čokolade
  • Roald Dahl – Veliki dobrodušni velikan
  • Dav Pilkey – Pasji mož
  • René Goscinny – Nikec
  • kakovostni stripi in grafični romani
  • zbirke šal, ugank, zanimivosti in poučne knjige glede na otrokove interese

Pri zahtevnejših naslovih naj knjigo še vedno glasno bere odrasli oziroma jo beremo skupaj.

Razvijamo: tehniko in tekočnost branja, avtomatizacijo, bralno razumevanje, besedišče, vztrajnost, sklepanje in predvsem bralno samozavest.

👉Vaje za branje: Preizkušeni načini za učinkovito učenje branja pri otrocih

9–12 LET | OD BRANJA K GLOBLJEMU RAZUMEVANJU

Ko tehnika branja postaja bolj avtomatizirana, lahko otrok vedno več pozornosti nameni vsebini.

Ne gre več samo za vprašanje:

  • „Kaj se je zgodilo?“

Pomembna postajajo tudi vprašanja:

  • „Zakaj se je zgodilo?“
  • „Kaj nam želi zgodba povedati?“
  • „Se strinjaš z ravnanjem junaka?“
  • „Kaj bi ti naredil drugače?“

Samostojno branje ima v tem obdobju vse pomembnejšo vlogo, vendar skupnega glasnega branja ni treba popolnoma opustiti.

Priporočene knjige 9–12 let

  • Antoine de Saint-Exupéry – Mali princ
  • Eva Škofič Maurer – Mislim, da te bom kar poljubil
  • J. K. Rowling – Harry Potter in kamen modrosti
  • Roald Dahl – Matilda
  • Roald Dahl – Čarovnice
  • Jeff Kinney – Dnevnik nabritega mulca
  • David Walliams – izbrani romani
  • C. S. Lewis – Zgodbe iz Narnije
  • Astrid Lindgren – Brata Levjesrčna
  • Tone Seliškar – Bratovščina Sinjega galeba
  • Desa Muck – izbrana mladinska dela
  • J. R. R. Tolkien – Hobit – za zahtevnejše bralce
  • kakovostni stripi in grafični romani
  • biografije, enciklopedije in stvarna literatura glede na otrokove interese

Razvijamo: globlje bralno razumevanje, sklepanje, povezovanje informacij, besedišče, razumevanje različnih perspektiv, argumentiranje in oblikovanje lastnega mnenja.

Interes je eden najmočnejših zaveznikov branja.

12–15 LET | BRANJE IN ISKANJE SEBE

V obdobju mladostništva knjige dobijo novo vlogo.

Mladostnik v njih ne išče več samo zgodbe. V literaturi lahko išče tudi sebe.

Zanimajo ga identiteta, prijateljstvo, ljubezen, drugačnost, pripadnost, družina, odnosi, pogum, krivice, družba in vprašanje, kdo želi postati.

Zato je pomembno, da mu ne določamo vsega, kar mora brati.

Ob obveznem šolskem branju mora ostati dovolj prostora za lastno izbiro.

Priporočene knjige 12–15 let

  • Antoine de Saint-Exupéry – Mali princ
  • J. K. Rowling – serija Harry Potter
  • Suzanne Collins – Igre lakote
  • R. J. Palacio – Čudo
  • Markus Zusak – Kradljivka knjig
  • J. R. R. Tolkien – Hobit
  • John Green – Krive so zvezde
  • Anne Frank – Dnevnik Ane Frank
  • C. S. Lewis – Zgodbe iz Narnije
  • sodobni slovenski mladinski romani
  • kakovostni grafični romani
  • biografije in avtobiografije zanimivih osebnosti
  • stvarna in poljudnoznanstvena literatura glede na mladostnikove interese

Razvijamo: kritično mišljenje, empatijo, razumevanje različnih perspektiv, abstraktno mišljenje, vrednotenje odločitev in dejanj ter oblikovanje lastnih stališč.

15–18 LET | BRANJE ZA RAZMIŠLJANJE

V pozni adolescenci literatura postaja prostor za razumevanje sebe, drugih ljudi, odnosov, družbe in sveta.

Mladostnik lahko prepoznava večplastnost besedila, simboliko, družbeno kritiko ter moralne in filozofske dileme.

Pomembno je, da poleg šolskega kanona ohrani tudi svobodo branja zaradi lastnega zanimanja in užitka.

Priporočene knjige 15–18 let

  • Antoine de Saint-Exupéry – Mali princ
  • George Orwell – 1984
  • George Orwell – Živalska farma
  • Harper Lee – Če ubiješ oponašalca
  • J. D. Salinger – Varuh v rži
  • William Golding – Gospodar muh
  • F. Scott Fitzgerald – Veliki Gatsby
  • Khaled Hosseini – Tek za zmajem
  • Markus Zusak – Kradljivka knjig
  • Franz Kafka – Preobrazba
  • Aldous Huxley – Krasni novi svet
  • Ivan Cankar – izbrana dela
  • France Prešeren – izbrana poezija
  • sodobna slovenska in svetovna književnost
  • biografije in avtobiografije
  • eseji
  • kakovostna poljudnoznanstvena in stvarna literatura glede na interese mladostnika

Razvijamo: kritično branje, argumentiranje, interpretacijo, abstraktno mišljenje, razumevanje metafor in simbolov, povezovanje literature z življenjem ter sposobnost oblikovanja in zagovarjanja lastnega mnenja.

KNJIGE, KI RASTEJO SKUPAJ Z OTROKOM

Nekaterih knjig ne moremo zapreti v eno samo starostno obdobje. Spreminja se predvsem način njihovega branja in doživljanja. Najprej jih otroku glasno bere odrasli. Otrok jih posluša, gleda, tipa, lista in raziskuje. Pozneje ob njih pripoveduje, odgovarja na vprašanja in razmišlja. Nato jih lahko prebere sam. Čez nekaj let pa v isti zgodbi odkrije nekaj, česar prej sploh ni opazil.

Knjižna zbirka Onomatopeja – približno 0–9 let

Najprej jo otroku glasno bere odrasli, otrok pa posluša, opazuje ilustracije, lista in posnema zvoke. Pozneje jo lahko uporabljamo za poimenovanje, bogatenje besedišča, pripovedovanje in fonološko zavedanje. Začetni bralec pa lahko že dobro poznano zgodbo začne brati sam.

Mali princ – od otroštva do odraslosti

Najmlajšemu ga glasno bere odrasli. Starejši otrok spremlja zgodbo in dogodivščine, mladostnik pa začne v njej odkrivati prijateljstvo, odgovornost, ljubezen, izgubo, osamljenost in vprašanja smisla.

In marsikdo ga v odraslosti prebere še enkrat – povsem drugače.

Mislim, da te bom kar poljubil – približno 0–12 let

Najprej kot glasno branje odraslega, pozneje kot skupno branje in izhodišče za pogovor o humorju, odnosih in čustvih, nato tudi kot samostojno branje.

Barčica – slovenske ljudske pesmi – približno 0–9 let

Najprej odrasli otroku poje, recitira in bere. Pozneje otrok sodeluje, dopolnjuje rime, pomni besedilo in ga lahko nazadnje tudi sam prebere.

Podobno lahko skozi različna obdobja otroštva živijo Moj prijatelj Piki Jakob, Šivilja in škarjice, Medvedek Pu, Peter Pan, Pika Nogavička, Maček Muri, ljudske pripovedke, Grimmove in Andersenove pravljice ter številne pesmi in izštevanke.

Dobra knjiga se z leti ne spremeni. Spreminja se bralec – in zato lahko v njej vsakič odkrije nekaj novega.

Starost je smernica, ne pravilo

Dva otroka, stara osem let, sta lahko povsem različna bralca. Eden bere dolge romane, drugi se še trudi s tehniko branja. Eden obožuje fantazijske zgodbe, drugega zanimajo samo avtomobili, šport ali živali. Zato pri izbiri knjige ne glejmo samo številke na naslovnici. Upoštevajmo otrokovo jezikovno razumevanje, bralne sposobnosti, besedišče, pozornost, razvojno in čustveno zrelost ter predvsem njegove interese. Posebej pomembno pa je razlikovati med tem, kar otrok zmore prebrati sam, in tem, kar lahko razume in doživlja, ko mu bere odrasli. To ni isto. Zato glasnega branja ne opustimo samo zato, ker se je otrok naučil brati.

Najpomembnejše je, da bere

Ko otrok začne samostojno brati, ni najpomembnejše, ali izbere roman, pravljico, strip, revijo, enciklopedijo ali knjigo o nogometu, avtomobilih, živalih, vesolju oziroma temi, ki ga trenutno navdušuje. Pomembno je, da bere. Strip je branje. Revija je branje. Poučna knjiga je branje. Enciklopedija je branje. Na začetku samostojnega branja je veliko bolje, da otrok z veseljem prebere nekoliko lažje besedilo, kot da zaradi prezahtevne knjige začne verjeti: „Branje ni zame.“ Najprej pomagajmo ustvariti bralca. Zahtevnost in globino lahko razvijamo postopoma.

Od glasnega branja do samostojnega bralca

Pot je dolga. Najprej otroku beremo mi. On posluša. Gleda. Tipa. Lista. Raziskuje. Kaže. Posnema. Poimenuje. Pripoveduje. Opazi glasove. Opazi črke. Prebere prvo besedo. Prvo poved. Prvo stran. Prvo knjigo. In nekega dne sam izbere knjigo in začne brati, ker si tega želi. To je cilj. Ne samo otrok, ki zna brati. Ampak otrok in pozneje odrasli, ki bere.

👉 Branje od 0 dalje – zakaj otroku glasno brati že od rojstva? | Alenka Stare

👉 Vaje za branje: Preizkušeni načini za učinkovito učenje branja pri otrocih

Alenka Stare, prof. def.

IZBERI KNJIGO NAMESTO TELEFONA

 

👉Posebno priporočilo za najmlajše: zbirka Onomatopeja

Poletno branje za otroke

Če želite otroku ponuditi kakovostne vsebine za razvoj govora, branja in pisanja, si oglejte tudi:

Preberite tudi

Če želite izvedeti več o razvoju branja, bralni pismenosti in pomenu bralnih strategij, priporočam naslednje vsebine:

Tehnika branja – temelj dobrega bralnega razumevanja

Preden lahko od otroka pričakujemo dobro bralno razumevanje in uporabo zahtevnejših bralnih strategij, mora imeti ustrezno razvito tehniko branja. Avtomatizirano in dovolj tekoče branje otroku omogoča, da manj pozornosti namenja samemu dekodiranju in več razumevanju, povezovanju ter razmišljanju o prebranem.

Bralna pismenost in bralna kultura

Razvijanje bralne pismenosti in bralne kulture je pomemben cilj tudi na nacionalni ravni. Več o pomenu bralne pismenosti za vseživljenjsko učenje in delovanje posameznika v družbi lahko preberete na portalu Bralna pismenost in bralna kultura – GOV.SI.

Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti

Pomen sistematičnega razvijanja bralne pismenosti poudarja tudi Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti 2019–2030. Razvoj bralne pismenosti ni omejen le na pouk slovenščine, temveč predstavlja pomemben temelj učenja in pridobivanja znanja na različnih področjih.

Bralna pismenost in raziskava PISA

Sodobno razumevanje bralne pismenosti presega samo tekoče branje. Pomembni so tudi razumevanje, uporaba, vrednotenje in kritično presojanje informacij. Več o mednarodnem razumevanju bralne pismenosti lahko preberete v okviru OECD – PISA Reading Framework.

12
/Avtor

Branje od 0 dalje – zakaj otroku glasno brati že od rojstva? | Alenka Stare

Branje od 0 dalje – zakaj otroku glasno brati že od rojstva?

Kdaj začeti brati otroku? Že od rojstva. Branje od 0 dalje seveda ne pomeni, da dojenček bere sam. Pomeni, da mu odrasli glasno bere, otrok pa posluša, opazuje, gleda ilustracije, knjigo prijema, tipa, obrača, lista in raziskuje.

Pot do samostojnega bralca se zato ne začne s prvo črko v šoli.

Začne se pri 0.

Sem Alenka Stare, specialna pedagoginja, avtorica knjig in predavateljica. Pri svojem delu z otroki, starši in strokovnimi delavci že vrsto let poudarjam pomen zgodnjega govorno-jezikovnega razvoja, bralne pismenosti in skupnega branja.

Branje od rojstva razumem predvsem kot odnos med otrokom, odraslim in knjigo.

Zakaj brati dojenčku, če še ne razume zgodbe?

Dojenček zgodbe še ne razume tako kot starejši otrok. Vendar med glasnim branjem posluša glas odraslega, zaznava ritem in melodijo jezika, opazuje obraz, posluša ponavljanje glasov in besed ter postopoma pridobiva prve jezikovne izkušnje.

  • Obenem knjigo raziskuje.
  • Jo gleda.
  • Prime.
  • Tipa.
  • Lista.
  • Se dotika ilustracij.
  • Kaže.
  • Posluša.
  • Se odziva.

Dojenček in malček torej pri branju nista samo pasivna poslušalca. Knjigo spoznavata z različnimi čutili in prek odnosa z odraslim.

Ni treba, da otrok pri miru sedi in posluša zgodbo od prve do zadnje strani.

Morda bo želel hitro obračati strani. Morda se bo vedno znova vračal k isti ilustraciji. Morda ga bo najbolj navdušil en sam zvok. Morda bo knjigo zaprl in jo čez minuto ponovno odprl.

Vse to je del njegovega zgodnjega raziskovanja knjige.

Kaj se dogaja v otrokovih možganih?

Prva leta življenja so obdobje izjemno intenzivnega razvoja možganov.

Center on the Developing Child pri Univerzi Harvard navaja, da se v zgodnjem otroštvu oblikuje več kot milijon novih nevronskih povezav vsako sekundo. Na razvoj možganske arhitekture pomembno vplivajo otrokove zgodnje izkušnje in kakovostni, odzivni odnosi z odraslimi.

Pri skupnem branju se takšna odzivna komunikacija dogaja povsem naravno.

  • Otrok pogleda sliko.
  • Odrasli reče: „Poglej, kuža.“
  • Otrok pokaže.
  • Odrasli odgovori: „Ja, kuža. Hov, hov!“
  • Otrok se nasmehne.
  • Odrasli zvok ponovi.

Takšno izmenjavo razvojna znanost opisuje kot „serve and return“ – otrok nekaj sporoči, odrasli pa se na njegov signal odzove.

Skupno glasno branje je zato veliko več kot poslušanje besedila. Je prostor skupne pozornosti, komunikacije in odzivanja.

Kako glasno branje vpliva na razvoj govora in jezika?

Otrok začne usvajati jezik veliko prej, preden izgovori prvo besedo.

Ob glasnem branju posluša različne glasove, besede in stavčne strukture. Sliši besede, ki jih v vsakdanjem pogovoru morda uporabljamo redkeje. Povezuje besede z ilustracijami, predmeti, dejanji in dogodki.

Razvoj poteka postopoma: poslušanje → opazovanje → kazanje → posnemanje → poimenovanje → povezovanje besed → povedi → pripovedovanje.

Zato so pri najmlajših lahko zelo privlačne tudi onomatopeje:

  • „Mijav.“
  • „Hov, hov.“
  • „Muuu.“
  • „Čiv, čiv.“

So zvočno izrazite, ponavljajoče se in otroka vabijo k posnemanju.

Prav na tem principu temelji tudi najina knjižna zbirka Onomatopeja, ki je zasnovana tako, da lahko knjige otroka spremljajo od obdobja, ko mu jih glasno bere odrasli, do prvih korakov v samostojno branje.

Branje spodbuja tudi mišljenje

Ko otroku beremo, ne posluša samo besed:

  • Opazuje.
  • Pomni.
  • Povezuje.
  • Predvideva.
  • Primerja.
  • Išče vzroke in posledice.
  • Ustvarja miselne predstave.

Pozneje začne odgovarjati na vprašanja, napovedovati nadaljevanje zgodbe in razmišljati o ravnanju književnih junakov.

Zgodnje in redno skupno branje tako podpira jezikovne, kognitivne in socialno-čustvene sposobnosti, ki so pomembni temelji poznejšega učenja.

Knjige otroku pomagajo razumeti čustva

Branje ima še en pomemben vidik, na katerega včasih pozabimo – čustveno pismenost.

Otrok v zgodbah srečuje junake, ki so veseli, žalostni, prestrašeni, jezni, osamljeni, pogumni ali zaljubljeni.

Z njim se lahko pogovarjamo:

  • „Kako se počuti?“
  • „Zakaj je žalosten?“
  • „Česa ga je strah?“
  • „Kaj bi lahko naredil?“
  • „Kako bi se počutil ti?“

Otrok tako postopoma pridobiva besede tudi za svoj notranji svet ter se uči prepoznavati čustva in razumeti doživljanje drugih.

Kaj pa glasno branje naredi staršu?

Ko govorimo o koristih branja, skoraj vedno govorimo o otroku.

Toda glasno branje vpliva tudi na odraslega.

  • Starša za nekaj trenutkov ustavi.
  • Odloži telefon.
  • Odmisliti mora opravke.
  • Usmeri pogled in pozornost k otroku.

V svetu, v katerem se nam ves čas nekam mudi, lahko skupno branje postane majhen vsakodnevni ritual, v katerem se za nekaj minut vse umiri.

Starš in otrok sta preprosto skupaj ob knjigi.

In odrasli se ob tem uči opazovati svojega otroka.

  • Kaj ga pritegne?
  • Katero ilustracijo dolgo gleda?
  • Ob katerem zvoku se zasmeje?
  • Kdaj želi obrniti stran?
  • Kaj ga prestraši?
  • Kateri junak mu je všeč?
  • Kaj želi slišati še enkrat?
  • Branje tako ni enosmerna dejavnost, pri kateri odrasli govori, otrok pa posluša.
  • Otrok pogleda.
  • Starš opazi.
  • Otrok pokaže.
  • Starš poimenuje.
  • Otrok se zasmeje.
  • Starš ponovi.
  • Otrok obrne stran.
  • Starš mu sledi.

V teh drobnih izmenjavah se gradi odnos.

Starš lahko skozi zgodbo bolje spozna otroka

Ko je otrok nekoliko starejši, knjige odpirajo pogovore, do katerih brez zgodbe morda sploh ne bi prišlo.

Otrok ob prestrašenem junaku reče: „Tudi mene je bilo strah.“

Ob zgodbi o prepiru: „Tudi mene je danes razjezil prijatelj.“

Ob zgodbi o žalosti: „Tudi jaz nekoga pogrešam.“

Knjiga tako postane varen prostor za pogovor o otrokovem notranjem svetu. Pomaga pa tudi odraslemu. Včasih ne vemo, kako začeti pogovor o strahu, smrti, ljubosumju, drugačnosti, bolezni, prihodu sorojenca ali težavah med prijatelji.

Namesto neposrednega vprašanja lahko začnemo pri zgodbi:

„Kako misliš, da se počuti ta deček?“

In pustimo otroku, da sam odloči, koliko bo povedal o sebi. Knjiga zato ni samo otrokovo orodje za razumevanje sveta. Je lahko tudi orodje za razumevanje otroka.

Ni treba, da znate „popolno“ brati pravljice

Otrok ne potrebuje profesionalnega pripovedovalca. Potrebuje vaš glas. Glas človeka, ki ga pozna in ima rad. Ni pomembno, če se zmotite, kakšno besedo spremenite, se ustavite ali zgodbi kaj dodate. Smejte se. Čudite se. Posnemajte živali. Spremenite glas. Ustavite se pri ilustraciji. Dovolite otroku, da obrne stran. Zgodbo lahko skupaj spreminjata. Prav zaradi tega skupno branje postane vajino. In marsikateri odrasli ob otroških knjigah ponovno odkrije nekaj, česar je v odraslem vsakdanu premalo: igrivost.

Glasno branje ustvarja tudi spomine

Ko otrok odraste, se morda ne bomo spomnili vsake knjige, ki smo jo prebrali. Ostane pa občutek. Večerni ritual. Otrok, stisnjen ob nas. Ista zgodba, ki smo jo prebrali že petdesetič. Smeh vedno na istem mestu. Majhna roka, ki obrača strani. In stavek: „Samo še eno.“ Takšni trenutki ne gradijo samo otrokovega odnosa do knjig. Gradijo tudi naše spomine na njegovo otroštvo. Zato otroku ne beremo samo zaradi njegovega govora, besedišča ali poznejšega šolskega uspeha. Beremo tudi zaradi odnosa. Zaradi bližine. Zaradi pogovora. Zaradi skupnega časa.

Otrok ob knjigi dobiva naš jezik. Mi pa ob knjigi dobimo čas z otrokom.

Kaj brati otroku od rojstva dalje?

Pri najmlajših so odlična izbira trpežne kartonke, knjige z jasnimi ilustracijami in fotografijami, prve slikovne slovarje, pesmice, izštevanke, bibarije, knjige z rimami in ponavljanjem ter zgodbe z zvoki in onomatopejami.

👉 Knjižna zbirka Onomatopeja

Toda ni treba, da ostanemo samo pri zelo preprostih knjigah. Otroku lahko glasno beremo tudi jezikovno bogatejša besedila. Pri tem ni bistveno, da razume vsako besedo ali celotno zgodbo.

Starost za poslušanje knjige in starost za samostojno branje nista isto.

Otrok lahko razume in doživlja veliko zahtevnejše zgodbe, kot jih je sposoben sam prebrati.

👉 Priporočeno branje od 0 do 18 let: seznam knjig za otroke | Alenka Stare

Na seznamu sem knjige razdelila po razvojnih obdobjih od rojstva do polnoletnosti ter posebej označila, kako se spreminjata vloga odraslega in otrokovo samostojno branje.

Ko otrok začne brati sam, mu ne prenehajmo brati

Začetek šole ne pomeni konca glasnega branja. Prav nasprotno. Otrokovo jezikovno razumevanje je lahko precej bolj razvito od njegove trenutne tehnike branja. Začetni bralec veliko energije porabi za prepoznavanje črk, povezovanje glasov, branje besed in vzdrževanje pozornosti. Če mu ponudimo samo knjige, ki jih zmore samostojno prebrati, ga lahko prikrajšamo za jezikovno in vsebinsko bogatejše zgodbe. Zato naj otrok sam bere besedila, ki jih zmore, odrasli pa mu še naprej glasno bere zahtevnejše knjige.

Kako otroka naučiti brati?

Učenje branja ni en sam korak. Pred prvo samostojno prebrano knjigo otrok razvija številne spretnosti: poslušanje, govor in jezik, besedišče, fonološko zavedanje, prepoznavanje glasov, povezovanje glasu s črko, tehniko branja, tekočnost in nazadnje vse boljše bralno razumevanje. Pri učenju branja je izjemno pomembno, da otrok doživlja uspeh. Če je vsaka knjiga prezahtevna, lahko hitro začne verjeti, da branje ni zanj.

Otrok, ki se uči brati, potrebuje občutek: „Zmorem.“

Zato sem pripravila tudi poseben vodič:

👉 Vaje za branje: Preizkušeni načini za učinkovito učenje branja pri otrocih

V njem so zbrani praktični napotki za starše in strokovne delavce, kako otroka spremljati od predbralnih spretnosti do vse bolj samostojnega in samozavestnega branja.

Strip je branje. Revija je branje. Enciklopedija je branje.

Ko otrok začne samostojno brati, je pomembno še nekaj: naj bere tisto, kar ga zanima.

  • Pravljico.
  • Roman.
  • Strip.
  • Revijo.
  • Enciklopedijo.

Knjigo o nogometu, avtomobilih, živalih, vesolju, tehnologiji ali dinozavrih. Strip ni manjvreden od romana. Poučna knjiga ni manj pomembna od leposlovja. Pri začetnem bralcu je pogosto bolje, da z veseljem prebere krajši strip, kot da zaradi prezahtevne knjige začne govoriti: „Ne maram brati.“ Najprej pomagajmo ustvariti bralca. Zahtevnost in globino lahko razvijamo postopoma.

Izberi knjigo namesto telefona

Sama sem svojima hčerama glasno brala od rojstva. Včasih sem brala jaz, včasih oče ali babica. Pesmice, pravljice in zgodbe so bile naraven del njunega otroštva. Tudi danes s hčerjo pogosto vzameva knjigo s seboj – v čakalnico, na kavo, na potovanje ali kamor koli, kjer veva, da bova čakali. Od tod tudi moje sporočilo: „Izberi knjigo namesto telefona.“ Ne zato, ker bi morali tehnologijo izključiti iz življenja. Ampak zato, ker naj knjiga ponovno postane ena od naravnih možnosti.

  • Knjige v pediatričnih čakalnicah.
  • Bralni kotički v kavarnah.
  • Knjige na vlakih in avtobusih.
  • Knjige v torbi.
  • Knjiga na nočni omarici.

Včasih je dovolj, da je knjiga vidna, dosegljiva in vedno pri roki.

Od dojenčka do bralca

  • Najprej mu beremo mi.
  • Otrok posluša naš glas.
  • Gleda knjigo.
  • Jo prime.
  • Tipa.
  • Lista.
  • Raziskuje.
  • Opazuje ilustracije.
  • Kaže.
  • Posnema zvoke.
  • Poimenuje.
  • Sprašuje.
  • Pripoveduje.
  • Rima.
  • Prepoznava glasove.
  • Opazi črke.
  • Prebere prvo besedo.
  • Prvo poved.
  • Prvo stran.
  • Prvo knjigo.

In nekega dne sam poseže po knjigi zato, ker si želi brati. Pot do bralca se zato ne začne v prvem razredu. Začne se pri 0. Najprej mi beremo njemu, medtem ko on posluša, gleda, tipa, lista, raziskuje in doživlja. Pozneje beremo z njim. Nato začne brati sam. In tudi takrat mu lahko še vedno beremo.

Knjiga od rojstva ni prezgodnja.

Otrok je sprva ne bere sam. Posluša jo, gleda, tipa, lista in raziskuje, medtem ko mu jo beremo mi. In prav tam se začne njegova pot do bralca.

Alenka Stare, prof. def.

IZBERI KNJIGO NAMESTO TELEFONA

 

Preberite tudi

👉Priporočeno branje od 0 do 18 let: seznam knjig za otroke | Alenka Stare

👉 Vaje za branje: Preizkušeni načini za učinkovito učenje branja pri otrocih

👉Posebno priporočilo za najmlajše: knjižna zbirka Onomatopeja

Poletno branje za otroke

Če želite otroku ponuditi kakovostne vsebine za razvoj govora, branja in pisanja, si oglejte tudi:

Preberite tudi

Če želite izvedeti več o razvoju branja, bralni pismenosti in pomenu bralnih strategij, priporočam naslednje vsebine:

Tehnika branja – temelj dobrega bralnega razumevanja

Preden lahko od otroka pričakujemo dobro bralno razumevanje in uporabo zahtevnejših bralnih strategij, mora imeti ustrezno razvito tehniko branja. Avtomatizirano in dovolj tekoče branje otroku omogoča, da manj pozornosti namenja samemu dekodiranju in več razumevanju, povezovanju ter razmišljanju o prebranem.

Bralna pismenost in bralna kultura

Razvijanje bralne pismenosti in bralne kulture je pomemben cilj tudi na nacionalni ravni. Več o pomenu bralne pismenosti za vseživljenjsko učenje in delovanje posameznika v družbi lahko preberete na portalu Bralna pismenost in bralna kultura – GOV.SI.

Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti

Pomen sistematičnega razvijanja bralne pismenosti poudarja tudi Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti 2019–2030. Razvoj bralne pismenosti ni omejen le na pouk slovenščine, temveč predstavlja pomemben temelj učenja in pridobivanja znanja na različnih področjih.

Bralna pismenost in raziskava PISA

Sodobno razumevanje bralne pismenosti presega samo tekoče branje. Pomembni so tudi razumevanje, uporaba, vrednotenje in kritično presojanje informacij. Več o mednarodnem razumevanju bralne pismenosti lahko preberete v okviru OECD – PISA Reading Framework.

12
/Avtor

Vaje za učenje tehnike branja

Kako razviti tehniko branja – od črk, zlogov in besed do besedil?

Branje se ne začne z razumevanjem besedila, temveč s pravilno tehniko branja. Če otrok nima dobro razvite tehnike branja, tudi razumevanje ne more biti učinkovito. Tehnika branja je temelj, na katerem kasneje gradimo tekočnost, razumevanje in samozavest pri branju.

Tehnika branja pomeni, da otrok zna povezovati črke v zloge, zloge v besede in besede v povedi – vezano, natančno in brez ugibanja. To ni samoumeven proces, temveč veščina, ki jo mora otrok usvojiti postopno, z veliko vaje in ponavljanja.

Mnogi otroci berejo prehitro, preskakujejo dele besed ali ugibajo na podlagi prvih črk. Razlog za to je skoraj vedno v tem, da temeljna tehnika branja ni bila dovolj dobro utrjena.

V tem zapisu vam bom predstavila, kako se tehnika branja razvija – od prvih črk in zlogov do branja besed, povedi in kratkih besedil, ter zakaj je prav ta pot ključna za uspešno in samozavestno branje otrok.

Branje je namreč vezan proces, pri katerem otrok sledi določenemu zaporedju simbolov (črk). Ta proces ni samoumeven – zato mu moramo nameniti dovolj časa in vaje. Vezano branje pomeni, da otrok poveže črke v celoto in jih ne bere posamično ali s preskakovanjem.

Vezava glasov: začnemo z “vlečenjem”

Otroke najprej naučimo, kako se črke povežejo v glasovno celoto. Začnemo z vezavo samoglasnika in soglasnika ter izbiramo glasove, ki jih lahko vlečemo, na primer: aaaa–mmmm, mmmm–uuuu.

Vezavo urimo toliko časa, da jo otrok res usvoji. Pri tem si lahko zelo učinkovito pomagamo z igro vlečenja: za “vlečenje glasov” uporabimo predmete, ki jih lahko peljemo ali vlečemo (npr. avto ali vlak). Otrok s prstom ali svinčnikom sledi našemu glasu – tako poveže gibanje, sluh in vid, kar močno podpira razvoj bralne tehnike.

Kako pa ti bereš?

Ko otrok obvlada vezavo glasov, sledi tehnika branja

Ko je vezava glasov stabilna, preidemo na tehniko branja. Na tej stopnji urimo pravilno, vezano branje:

  • zlogov,

  • kratkih in dolgih besed,

  • kratkih in dolgih povedi,

  • kratkih besedil.

Otrok bere od začetka do konca besede, brez ugibanja. Pri nekaterih otrocih se namreč pojavi tipična napaka: otrok vidi prvi dve črki (npr. MA) in takoj “prebere” MAMA – tudi če piše MARIBOR. Zato je izjemno pomembno, da koraka z zlogi ne preskočimo, temveč ga dobro utrdimo.

Vrstni red urjenja bralne tehnike: od lažjega k težjemu

Pri učenju branja vedno upoštevamo pravilo od lažjega k težjemu. Najprej otrok bere posamezne zloge, nato iz zlogov sestavlja neznane besede, šele kasneje prehaja na znane besede, povedi in besedila.

1) Vezava neznanih besed iz zlogov (brez ugibanja)

Najprej urimo dvozložne neznane besede, npr.:
BA-RI, MI-KO, TU-PO.

Nato preidemo na večzložne neznane besede, npr.:
SA-KI-TO, LO-PI-ČA, TE-RA-BU.

Dodamo še kratke neznane besede, npr.:
MONI, SUPERA, ŠAKUTI.

2) Vezano branje znanih besed

Ko otrok razume princip in ga obvlada, uvedemo znane besede, ker to dodatno podpira motivacijo:

  • dvozložne znane: KO-ZA, MA-TI, ŠI-PA

  • večzložne znane: ŽO-GI-CA, KO-LE-SAR, TE-LE-VI-ZI-JA

  • kratke znane: BINE, MIZA, OČE

  • daljše besede: JOPICA, SONCE, ZVEZDA

3) Branje povedi: intonacija in ločila

Ko otrok preide na povedi, postanejo pomembna tudi ločila in intonacija. Otroku razložimo:

  • pri vejici se malo ustavimo (kratek predah),

  • pri piki naredimo daljši predah in z glasom “gremo navzdol”.

Najprej beremo kratke povedi, npr.:
Metka ima psa. Mama je bila v trgovini. Jutri grem v šolo.

Nato še daljše povedi, npr.:
V trgovini smo kupili mleko in kruh. Maček se je ves dan grel na soncu. Včeraj smo v šoli pripravili razstavo likovnih del in jo pokazali staršem.

4) Kratka besedila: tekočnost in priprava na razumevanje

Na koncu te stopnje otrok bere kratka besedila, kjer utrjuje tekočnost in vzdržuje pozornost, npr.:


PREJŠNJI TEDEN SEM DOBIL MUCO. IME JI JE LILI.

JE BELE BARVE. RADA POLEŽAVA NA SONCU.

VSAK DAN ME PRIČAKA PRED VRATI, KO PRIDEM DOMOV.

RAD JO IMAM.

Preberite tudi: Poletno branje za otroke: najboljše slikanice in nasveti za starše

5 različnih vaj za tehniko branja (konkretno in uporabno)

1) “Vlak zlogov”

Napiši 6–10 zlogov na list (npr. MA, MO, MU, ME, MI …) in jih poveži kot vagone. Otrok bere vezano, s prstom “pelje vlak” od zloga do zloga.

Kako pa ti bereš?

2) Prepreči ugibanje: “Preberi do konca”

Napiši pare, kjer začetek zavaja:
MA-RA, MA-RO, MA-RI, nato dodaj še besede: MARIBOR, MARMELADA, MARKO.
Otrok mora vedno prebrati do konca, brez preskoka.

3) Zlogovna sestavljanka

Zloge razreži na kartončke (npr. KO / ZA, MA / TI, ŽO / GI / CA). Otrok naj najprej sestavi, nato prebere.

4) Poved z vejico ali piko (intonacija)

Pripravi 6 kratkih povedi z vejico in 6 s piko. Otrok naj pri vejici naredi kratek predah, pri piki daljšega. Lahko dodata “semafor”:
🟡 vejica = kratek postanek,

🔴 pika = daljši postanek.

5) 1-minutno tekoče branje

Izberi kratek odstavek. Otrok bere 1 minuto in poskuša brati tekoče, vezano, brez ugibanja. Nato enak odstavek ponovi še enkrat – cilj je bolj mirno in bolj pravilno, ne nujno hitrejše.

Vse vaje so sistematično zbrane v delovnem učbeniku Kako pa ti bereš?

Kako pa ti bereš?

Življenje je lepo! Alenka Stare, prof. def.

 

12
/Avtor