»Tudi najmodrejši um se mora še česa naučiti.« (George Santayana)

.

Kaj je avtoriteta?

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je pojem avtoriteta opisan kot »ugled ali vpliv, ki izhaja iz vodilnega položaja, moči, znanja.« (SSKJ)

Res je, gre za vpliv in moč, ki pa nikoli ne smeta biti izražena v negativnem smislu. Imeti avtoriteto je velika odgovornost posameznika. Uporabiti jo je potrebno za pravi namen. V vzgojno izobraževalnih institucijah je to vsekakor dobro vodenje v pravo smer.

Biti pedagog je zahtevna in odgovorna naloga.

Iskrena želja vseh nas je, da bi otroke vzgajali čim bolje, vendar včasih kljub temu pride do težav.

Starši imajo radi svoje otroke in jim želijo le najboljše. Želijo, da razvijejo svoje talente, najdejo dobre prijatelje in poiščejo svoje mesto v življenju, kjer bodo zadovoljni in srečni. Vsi imamo izkušnje s kakšnim odličnim učiteljem ali družinskim članom, pri katerem so otroci vedno »pridni«.

Zakaj?

Ker ima avtoriteto.

Pa ne zato, ker bi se ga bali, ampak ker ga na nek lasten način spoštujejo. Gre za pozitivno avtoriteto, ki ji sledimo, saj nam daje občutek varnosti. Avtoriteta ni odvisna od družbene organizacije, ravnatelja, otrok, ampak je stvar vsakega posameznika.

Avtoriteto si zgradimo s spoštovanjem do drugih, tudi najmlajših članov družbe in s pravičnim ravnanjem.

Pregovor pravi »obleka naredi človeka«. Ne želim posegati v vaše osebno življenje. Menim pa, da v šolo, vrtec in druge javne institucije sodi urejen človek. To naj velja tudi za otroke.

Kaj pomeni imeti avtoriteto?

Imeti avtoriteto pomeni predvsem imeti spoštovanje do drugih ljudi, do narave, do stvari … Pomeni znati nadzorovati svoja lastna čustva v vsaki situaciji in ne soditi drugih, ampak se brigati zase.

Učitelj, vzgojitelj ali starš spoštuje, sprejema in upošteva čustva otrok, tudi neprijetna, vendar omejuje njihova neželena vedenja. Razume in sprejema jezo, ne dovoli pa agresivnega vedenja. Otroka sprejmemo takega, kot je. Nudimo mu varno in prijazno okolje. Od njega pričakujemo in zahtevamo tisto, kar zmore.

Sorodna vsebina: Permisivna vzgoja

Strokovni delavec lahko izjemno vpliva na ustrezen razvoj posameznega otroka. Otroci si želijo biti sprejeti in hrepenijo po naši pozornosti. Potrebujejo dobro vodenje in jasne cilje, da se počutijo varne.

Učitelj, vzgojitelj ali starš mora v prvi vrsti skrbeti zase. Če smo mi zadovoljni in uspešni, bomo to predajali naprej in nasprotno.

Vsi se spomnimo kakšnega »super« učitelja ali vzgojitelja iz svoje šole ali vrtca. Najbrž je bil strog, a pravičen. In ostal nam je v spominu. V čem je skrivnost? V tem, da je pravi učitelj, vzgojitelj ZADOVOLJEN ČLOVEK. Če to niste, začnite delati na sebi.

Kako?

Težko!

A ni nemogoče. Najprej se moramo zavedati, da nam ne gre najbolje. In polovico dela je narejenega.

Vsekakor smo ljudje in prav je, da svojih čustev ne skrivamo. Vendar se je potrebno naučiti, da ob težavah, ki se pojavljajo v procesu vzgoje in izobraževanja, čustva jeze, strahu in besa niso primerna. Naš položaj in s tem kakovost učno vzgojnega procesa izjemno poslabšujemo. Kadar smo pod vplivom teh čustev, ne zmoremo realno in strokovno reagirati.

Otroci strah začutijo, predvsem tisti, ki imajo težave na področju vedenja. Radi imejte svoje otroke, do tistih, ki jih poučujete, bodite korektni in strokovni. In ne pozabite, jeza povzroča gube, zato se nasmehnite.

.

Več gradiv in informacij poiščite na spletni strani: https://alenkastare.si/trgovina/

.

.Življenje je lepo! Alenka Stare, prof. def.