NS 10 stopenjski model učenja branja

Učenje branja

Kakšen je najbolj učinkovit način učenja branja?

Branje je osnova za učenje in razvoj posameznika.

Branje je najpomembnejša veščina v procesu vzgoje in izobraževanja. Gre za veščino oziroma proces, pri katerem pretvarjamo vidne znake, to so črke v slušno obliko, to so glasovi. Imenujemo ga tudi dekodiranje. Omogoča nam, da se lahko učimo in razvijamo.

Skozi vse izkušnje in preizkušanje različnih modelov v praksi, se mi je za najuspešnejšega izkazal 10-stopenjski model bralne pismenosti.

Branje mora biti tekoče. Otrok mora razumeti, kaj prebere, in to tudi pojasniti, opisati ter na koncu ovrednotiti. Ko govorimo o tekočem branju z razumevanjem, imamo v mislih zmožnost natančnega, hitrega in nenapornega branja.

Ko otrok obvlada temeljne bralne spretnosti, se lahko posveti razumevanju besedila.

Pomembno je, da najprej usvojimo tehniko branja in se šele nato posvetimo razumevanju, saj le tekoče branje brez dodatne miselne aktivnosti v povezavi s samim dekodiranjem sprosti kognitivne miselne procese za namen razumevanja.

Učenje branja

Kako pa ti bereš?

10-STOPENJSKI MODEL BRALNE PISMENOSTI

Zakaj 10 stopenj?

Ker je ravno 10 veščin, ki jih je treba izuriti, da dosežemo ustrezno bralno pismenost.

10-stopenjski model bralne pismenosti je razvit na podlagi dolgoletnih izkušenj dela v vzgoji in izobraževanju. Zajema vse stopnje od razvoja govora do najvišje stopnje bralne pismenosti, to je vrednotenje prebranega.

Prve tri stopnje so najpomembnejše, čeprav otrok še ne bere, so temelj nadaljnjega uspeha na poti do ustrezne bralne pismenosti.

Osnove bralne pismenosti segajo v zgodnje otroštvo. Takrat se odrasli z otrokom veliko pogovarjamo, mu pripovedujemo zgodbe in beremo pravljice. S tem razvijamo otrokov besedni zaklad, jezik in veščino poslušanja. Ob pripovedovanju, branju in pogovarjanju bodimo pozorni na govor in mimiko obraza. Pripovedujemo in beremo razločno in z ustrezno hitrostjo.

1. stopnja

POSLUŠANJE

Otrok se v zgodnjem otroštvu sreča z branjem v vlogi poslušalca. Poskrbimo, da bodo njegove »bralne« izkušnje kar najbolj prijetne. Izbirajmo med literaturo, ki obravnava teme, ki jih otrok pozna.

Teme prilagodimo spremembam v naravi, menjavanju letnih časov, različnim praznikom in pomembnim dnevom. Vedno, preden se branja zgodbe lotimo z otrokom preverimo, ali je zgodba vsebinsko in slogovno ustrezna. Če izberemo zgodbo, ki je zapisana v arhaičnem jeziku manj znane starinske besede, otroku najprej razložimo, da bo med poslušanjem lažje razbral bistvo zgodbe. Zgodbe, ki so zapisane v izjemno bogatem knjižnem jeziku, za otroke, mlajše od petih let, niso primerne, saj so prezahtevne.

Pri mlajših otrocih branje vedno združujemo z ogledovanjem ilustracij. Slike so tiste, ki jim pomagajo, da poslušani zgodbi lažje sledijo. Po branju slike vedno pogledamo, se ob njih pogovorimo in skupaj obnovimo poslušano vsebino. S tem postavljamo osnove za kasnejše učenje razumevanja prebranega.

Pri otrocih, starih pet let in več, začnemo z učenjem zbranega poslušanja, ki ni podprto s slikovnim gradivom. Zgodbo zgolj preberemo in ob tem otrokom ilustracij ne pokažemo več. Njihovo pozornost vzdržujemo s primernim tempom branja (počasno, umirjeno branje) in doživetim predstavljanjem zgodbe. Uporabimo kretnje in mimiko obraza, da slikoviteje ponazorimo vsebino. Po končanem branju preverimo, koliko so otroci razumeli in kaj so si zapomnili.

OTROKA NAUČIMO SLEDENJA NAVODILOM IN POZORNEGA POSLUŠANJA

2. stopnja

PRIPOVEDOVANJE

Če je le mogoče, otroka vsak dan spodbudimo, da pripoveduje. Pripoveduje naj v celih povedih. Uporablja naj knjižni jezik. Domačim in narečnim izrazom se ob tem skušamo čim bolj izogniti. Če jih otrok uporablja, mu razložimo, da so narečne besede tiste, ki jih smemo uporabljati doma. V šoli jih nadomestimo s knjižnimi izrazi. Pripovedujmo v pravilnih povedih. Ob pripovedovanju uporabljajmo kretnje in mimiko, pozorni bodimo na ton in hitrost glasu.

Otroka spodbujamo, da zvečer opiše svoj dan. (Kaj se mu je zgodilo? Kaj mu je bilo všeč? Kaj mu ni bilo všeč?) Ob tem tudi mi opisujemo. Otroku pripovedujemo o dogodkih v preteklosti, o rojstvu, praznikih, gradnji hiše … Izbiramo teme, ki otroka zanimajo.

3. stopnja

POGOVARJANJE

Dober govorni razvoj in velik besedni zaklad sta pomembna za kasnejše učenje branja z razumevanjem. Raziskave potrjujejo, da obstajajo pomembne razlike v uspešnosti med otroki, ki se všolajo v prvi razred z dobro razvitim področjem govora in jezika, in tistimi, ki tega nimajo. V zadnjih letih narašča število otrok, ki se všolajo s primanjkljaji na govornem in jezikovnem področju.

Govor se oblikuje že v predšolskem obdobju, vendar ga v šoli nikakor ne smemo zanemariti.

Ob prvih treh stopnjah se razvijajo tudi slušno in vidno zaznavanje, razlikovanje in prepoznavanje.

Za razvoj uspešnega branja in pisanja je oboje izjemno pomembno. Za pravilno in uspešno branje je treba prepoznati črko in jo pretvoriti v glas.

Slušno in vidno zaznavanje, ki se razvija skozi prve tri stopnje v predšolskem obdobju, je izjemno pomembno tudi za razvoj pravilnega pisanja. Za uspešno pisanje je treba prepoznati glas in ga pretvoriti v črko.

4. stopnja

ORIENTACIJA

Pogoj za uspešno branje je tudi dobro razvita orientacija na ploskvi, kar pomeni, da lahko sledimo besedilu od leve proti desni v določenem zaporedju. To veščino otrok usvaja pred in tudi med učenjem pisanja, ko je treba pravilno zapisati črke, kjer sledimo pravilu, da zapisujemo od leve proti desni in od zgoraj navzdol.

5. stopnja

ČRKE

Učenje črk/simbolov poteka hkrati z učenjem pisanja. Pomembno je, da otroke naučimo hitrega prepoznavanja/priklica posameznih simbolov – črk. Če želimo nadaljevati na usvajanje bralne tehnike, je priporočljivo, da najprej dobro spoznamo (avtomatiziramo) vse črke v abecedi.

Velikokrat se srečujemo s hkratnim učenjem črk in branja. V praksi se je izkazalo, da je veliko bolj učinkovito, če se otrok najprej nauči vseh črk v abecedi in šele nato začne z učenjem branja.

Črke mora dobro poznati, kar pomeni, da posamezen simbol za glas – črko prepozna takoj in ga tudi ustrezno zapiše. Prepoznavanje simbolov je odvisno od našega delovnega spomina, zato je treba tudi temu posvetiti določen čas za krepitev le tega.

GLAS ALI ČRKA?

Otrokom moramo pojasniti pojem glas in črka. Glas je tisto, kar slišimo, ko izgovarjamo glasove, besede, povedi. Črka je simbol za glas, s katerim ga zapišemo.

6. stopnja

ANALIZA SLIŠANEGA

Analiza slišanega (tudi glasovna analiza ali fonološko zavedanje) je izjemno pomemben korak v procesu učenja branja. Pomeni, da otrok prepozna glasove, besede in simbole v nekem besedilu. Ve, da se črke združujejo v enote, da bi sestavile besedo, da se besede lahko razčlenijo na manjše zloge, črke in glasove in da črke ustrezajo določenim glasovom.

7. stopnja

VEZAVA

Branje je vezan proces, pri katerem sledimo določenemu zaporedju simbolov. Ni samoumeven, zato je treba določen čas posvetiti temu procesu. Vezano branje pomeni, da povežemo določene simbole v celoto. Otroke naučimo, kako se vežejo črke v celoto. Najlažje začnemo z vezavo samoglasnika in soglasnika (glasov, ki jih lahko vlečemo). Vezavo urimo dovolj časa, da jo vsi otroci usvojijo. Za učenje vlečenja glasov uporabimo različne predmete, ki jih lahko peljemo, vlečemo (avto, vlak, letalo, ladja …).

ZAČNEMO na začetku – MMMMMMM (s prstom, svinčnikom ali predmetom potujemo proti U in priključimo) – MMMMMMMMUUUU.

Enako vadimo z zlogi.

8. stopnja

BRALNA TEHNIKA

Ko vse prejšnje stopnje usvojimo, nadaljujemo z urjenjem vezanega branja zlogov, besed, povedi, besedil. Osredotočimo se na pravilno vezano branje.

Držimo se pravila od lažjega k težjemu. Vsak posamezni element bralne tehnike je treba dobro usvojiti.

9. stopnja

RAZUMEVANJE

Cilj učenja branja je razumevanje prebranega besedila. Besedila za razumevanje morajo biti enostavna, razumljiva in primerna otrokovi starosti. Razumevanje lahko urimo, če otrok zmore razumeti besedišče, ki ga besedilo vsebuje.

Vrstni red učenja razumevanja prebranega:

  • beremo posamezne besede in opišemo njihov pomen,
  • beremo posamezne povedi in opišemo njihov pomen,
  • beremo kratka besedila in opišemo, kaj smo prebrali, odgovarjamo na zastavljena vprašanja,
  • beremo daljša besedila in opišemo, kaj smo prebrali, odgovarjamo na zastavljena vprašanja.

Pri 5 do 6 let starem otroku je izjemnega pomena, da bere kratka in enostavna besedila. Besedila naj bodo pripravljena na ustrezni podlagi, brez motečih dejavnikov. Ko otrok neko besedilo prebere, ga spodbudimo, da poskuša s svojimi besedami (v kratkih povedih) obnoviti prebrano. Na začetku mu lahko ponudimo oporna vprašanja. Ob tem dosledno upoštevamo pripovedovanje v celih povedih. Postopoma prehajamo na pisno odgovarjanje na vprašanja o prebranem. Pri tem prehajamo tudi na tiho branje.

Otrok med branjem besedilu sledi s prstom, glasno bere in ob tem poskuša besedilo prebrati čim bolj tekoče z upoštevanjem intonacije (vejica, pika). Po branju otrok najprej samostojno obnovi, kaj je prebral. Nato mu zastavimo nekaj vprašanj o prebranem. Kako je ime muci? Muci je ime Lili. Kakšne barve je muca? Muca je bele barve. Kje muca čaka? Muca čaka pred vrati.

Pred in po vsakem branju in poslušanju se pogovarjamo o besedilu, zgodbi in jo vrednotimo, primerjamo, analiziramo in presojamo. Vprašamo otroka: Kaj pa ti misliš? Kako bi pa ti to naredil? Imaš muco? Bi jo imel? Kako bi ji dal ime? Kako bi se ti odločil? Otrok prebrano nariše.

Učenje branja

Kaj pa ti bereš?

10. stopnja

VREDNOTENJE

Najvišja stopnja bralne pismenosti pomeni, da otrok podrobno razume besedilo, katerega vsebina mu je neznana, v njem poišče informacije in ga kritično ovrednoti.

Posameznik bere in razume različna besedila. Kritično vrednotenje prebranega od posameznika zahteva, da na podlagi svojega predznanja in izkušenj oblikuje ideje ter razvije razumevanje, ki presega to, kar je podano v nekem besedilu. Pozna in razume veliko besed, kar mu omogoča, da lažje razume nove izraze ter vsebino zgodbe, ki ni dobesedno zapisana. Izraža svoje znanje in mišljenje ter jezikovne spretnosti.

V današnjem času je vrednotenje izjemnega pomena, saj smo z vseh strani »zasuti« z informacijami, ki niso nujno resnične.

👉 Brezplačna e-knjiga BRALNA PISMENOST – Alenka Stare

Več gradiv in informacij poiščite na spletni strani: 👉 povezava.

Življenje je lepo! Alenka Stare, prof. def.

No products found which match your selection.

/Avtor
NS Nekaj mojih skrivnosti o branju

Bralna pismenost

Nekaj mojih “skrivnosti” o branju

Kaj je bralna pismenost in kdaj otrok razume besedilo?

Po svojih večletnih izkušnjah pri delu z otroki sem kot specialna pedagoginja ugotovila, da je pomemben pogoj za veselje do branja naučiti otroke pravilnega branja z razumevanjem, kajti branje brez razumevanja je res lahko mukotrpno, sploh če ga otrok »mora« vaditi dan za dnem. Če otrok v branju ne vidi smisla, potem se tudi ljubezen do knjig težko razvije, še manj pa do učenja. Razumljivo je, da branje brez razumevanja otrokom ne more prinesti pravega zadovoljstva. Ko otroci branje res usvojijo, je pravzaprav opravljena večina dela: temelj za veselje do učenja je postavljen! Popolna bralna pismenost pomeni avtomatično prepoznavanje posameznih besed, ki sestavljajo besedne zveze, povedi, odstavke.

Otrok podrobno razume besedilo, katerega vsebina mu je neznana, ko razume in med branjem samodejno prepozna posamezne besede, ki tvorijo besedilo. Brez razumevanja ni učenja in brez učenja ni napredka, zato je učenje branja resnično pomembna stvar!

Čeprav se sliši preprosto, se v praksi – na strani učenca ali učitelja – ob tem lahko pojavljajo izzivi.

Bralna značka in domače branje

Si tudi vi želite, da bi otroci, učenci, RADI brali?Kaj je s tem narobe?

Vse!!!!!

Zakaj?

Ker je bistvo v tem, da moramo otroke najprej NAUČITI PRAVILNEGA BRANJA Z RAZUMEVANJEM!

Ko to NAREDIMO, smo naredili VSE!

Kako pa to narediti?

Se vam zdi, da je težko, celo nemogoče?

V resnici je popolnoma ENOSTAVNO.

Odnos do knjig, branja se gradi od rojstva naprej.

Tako kot pri vzgoji je tudi pri branju najpomembnejši zgled.

Če bo otrok od rojstva naprej obdan s knjigami, literaturo in ljudmi, ki berejo z veseljem, ki jim branje nudi zadovoljstvo. Bo razvil pozitiven odnos do branja. Najverjetneje bo v procesu odraščanja branje tudi njemu nudilo zadovoljstvo.

Ni pa vedno tako.

Zato je naš edini cilj, da ga NAUČIMO PRAVILNEGA BRANJA Z RAZUMEVANJEM.

USTREZNA BRALNA PISMENOST POMENI avtomatično prepoznavanje besed. Otrok podrobno razume besedilo, katerega vsebina mu je neznana.

In to mu omogoča učenje!

Branje je osnova za učenje in razvoj posameznika. Najvišja stopnja bralne pismenosti pomeni, da otrok podrobno razume besedilo, katerega vsebina mu je neznana, v njem poišče informacije in ga kritično ovrednoti.

Branje mora biti tekoče. Otrok mora razumeti, kaj prebere, in to tudi pojasniti, opisati ter na koncu ovrednotiti. Ko govorimo o tekočem branju z razumevanjem, imamo v mislih zmožnost natančnega, hitrega in nenapornega branja.

Otroci se sprva učijo, da berejo natančno, nato hitro, potem pa vključujejo značilnosti pisnega in govorjenega jezika, se pravi slovnico in naglašanje.

Ko otroci obvladajo temeljne bralne spretnosti, se lahko posvetijo razumevanju besedila.

Pomembno je, da najprej usvojimo tehniko branja in se šele nato posvetimo razumevanju, saj le tekoče branje brez dodatne miselne aktivnosti v povezavi s samim dekodiranjem sprosti kognitivne miselne procese za namen razumevanja.

👉Vaje za branje, ki res delujejo! – Alenka Stare

Kako brez težav vzgojiti mladega zadovoljnega bralca?

Otroka, ki še ne zna brati oziroma ne zna tekoče brati, ni treba distancirati od otrok ali učencev, ki že znajo tekoče brati ter prebrano tudi razumejo, kar je odlična novica! Otroci se lahko ne glede na nivo svojega znanja počutijo kot del skupine.

S pomočjo uporabe delovnih učbenikov Kako pa ti bereš? – velike tiskane črke in Kaj pa ti bereš? – male tiskane črke, avtorice Alenke Stare, prof. def.,  je mogoče na hiter, preprost in učinkovit način vzgojiti mlade, zadovoljne in radovedne bralce in bralke ter celo knjižne molje! Gre za edinstven pristop, ki s pomočjo edinstvenih delovnih učbenikov lajša proces učenja branja tako učiteljem kot učencem. Primeren je za učenje branja doma ali v šoli.

Odlična novica je, da se zdaj tudi vaši otroci, učenci lahko PRIDRUŽIJO vsem, KI ŽE ZNAJO TEKOČE BRATI IN PREBRANO TUDI RAZUMEJO.

Kako?
S pomočjo delovnega učbenika, ki je edini, v katerem je učenje branja predstavljeno na preprost, pravilen in učinkovit način!

DELOVNI UČBENIK JE NAREJEN TOČNO TAKO, DA VSAK OTROK LAHKO DOSEŽE TEKOČE BRANJE Z RAZUMEVANJEM.

POHITITE IN SI ZAGOTOVITE SVOJ IZVOD na spodnji povezavi:

Življenje je lepo! Alenka Stare, prof. def.

No products found which match your selection.

/Avtor
NS Kako pomembno je pisanje z roko

Pisanje z roko

Ste vedeli, kako pomembno je pisanje z roko?

Pisanje z roko vpliva na številna področja:

  • Pisanje z roko dokazano vpliva na razvoj možganov. Ob pisanju se aktivirata obe možganski polovici in tako sodeluje in se krepi veliko več funkcij kot pri tipkanju na tipkovnico.
  • Več kot pišemo, bolj tekoče je pisanje.
  • Ob pisanju z roko si zapomnimo dvakrat več vsebine kot pri tipkanju.
  • Zapiski, napisani z roko, vplivajo na boljši spomin in koncentracijo.
  • Ustrezen razvoj spretnosti rok v predšolskem obdobju vpliva na boljšo pripravljenost za šolo in učenje.
  • Pisanje z roko povečuje in širi razvoj na področju jezika, spomina, besedne prepoznavnosti in čustev.
  • Pisanje z roko gradi občutek identitete pisca.
  • Spodbuja koordinacijo motoričnih, zaznavnih in kognitivnih spretnosti.
  • Ker pisanje z roko zahteva fizične poteze v zaporedju pri oblikovanju določene črke (v nasprotju s posameznim zamahom, ko udarimo na določeno tipko), se v možganih aktivirajo področja, ki vključujejo mišljenje, jezik in spomin.
  •  S pisanjem z roko so povezani tudi občutki. Poveča se ustrezno izražanje čustev in občutek za lepo.
  • Možgani drugače delujejo, če se ustvarjajo slike – podobe v primerjavi s pritiskanjem tipk.
  • Če pišemo pisane in tiskane črke z roko, so naša besedila bolj kompleksno oblikovana kot pri pisanju na računalnik.
  • Pisanje z roko vpliva na razvoj kritičnega razmišljanja, abstraktnega mišljenja in spomina.
  • Raziskava je pokazala, da so učenci, ki so pisali s pisanimi črkami z roko, napisali več besed višje kakovosti, uporabljali so boljšo sintakso kot tisti, ki so pisali z računalnikom.

Kaj je pri učenju in poučevanju pisanja najbolj pomembno?

Pisanje je veščina, ki se je otrok začne učiti že zelo zgodaj – to je, ko prvič v roke prime pisalo, svinčnik ali barvico. Mnogokrat slišimo, da je pomembno, kako otrok drži pisalo. Seveda obstajajo navodila, da naj bi pisalo držali s tremi prsti (t. i. pincetni prijem), vendar to ni pogoj za čitljivo in sproščeno pisanje. Najbolj pomembno je, da je tisti, ki piše med pisanjem sproščen in suveren – le tako se lahko rodi čitljiv zapis. Kadar je otrok sproščen, je takšna lahko tudi roka, s katero otrok piše, z njo pa tudi pisava.

Kakšno je sproščeno pisanje? Sproščeno pisanje je mogoče enostavno prepoznati. Kadar roka, s katero otrok piše enakomerno in umirjeno, drsi po podlagi, se avtomatično ustvari lahkotno pisanje, saj tak način preprečuje premočan pritisk pisala na podlago. S pomočjo ustreznih vaj, ki jih je vsaj določen čas treba izvajati redno, je v kratkem času mogoč velik napredek – tudi pri tistih, ki morda že znajo pisati, a jim ta veščina še vedno dela preglavice.

Pisanje z roko

Kako pri otroku na prijazen način doseči ustrezno hitrost in čitljivost pri pisanju?

Pri učenju pisanja obstaja nekaj uporabnih smernic, s katerimi lahko otroka še dodatno podpremo pri procesu pisanja in celotnega opismenjevanja.

  • Ker grafomotorične spretnosti niso nekaj samoumevnega, jih poučujemo in urimo. Gibalno spretnejši otroci imajo na področju grafomotorike manj težav in običajno pri tem potrebujejo manj vaje kot tisti, ki se srečujejo z gibalnimi in drugimi razvojnimi izzivi.
  • Osnova za razvoj grafomotoričnih spretnosti in pisanja so dobre finomotorične spretnosti, zato je že v času faze malčka pomembno, da otroka naučimo zapenjanja deljive zadrge, zavezovanja vezalk, t. i. pincetnega prijema ter pravilne uporabe jedilnega pribora.
  • Pred začetkom učenja pisanja je izredno pomembno, da otroka naučimo pravilne telesne drže ob pisanju (sedenje, drsenje roke po podlagi, drža pisala). Sama drža pisala niti ni tako pomembna, če je roka ob pisanju sproščena in nemoteno drsi po podlagi. Sproščena roka namreč avtomatično ustvarja lepšo pisavo.

Kakšno je pravilno zaporedje pri učenju pisanja?

Učenje pisanja naj poteka v pravilnem zaporedju. Ko otrok riše ali barva, ga spodbujamo k natančnosti Kasneje, ko že zmore natančno pobarvati sliko, mu ponudimo vaje za povezovanje.

Že v zgodnji fazi otroku pri kasnejšem pisanju v šoli izredno pomagajo naslednje vaje:

  • čečkanje,
  • barvanje,
  • pisanje s prstom po tleh, mivki, po zraku,
  • pisanje/barvanje s kredo po tleh, tabli,
  • pisanje s flomastrom po tabli, papirju,
  • pisanje/risanje na različno velike formate (A3, A4, A5),
  • povezovanje pik in barvanje,
  • vlečenje črt v omejenem črtovju,
  • vlečenje pisala po vzorcu in nadaljevanje zapisa vzorca, lahko tudi kombinacije črk in številk,
  • pisanje v črtovje (razmik med posamezno črtno naj bo najprej vsaj dva centimetra).

Delovni zvezek za učenje in poučevanje pisanja – pišem z desno roko

Delovni zvezek za učenje in poučevanje pisanja Z DESNO ROKO Kako pa ti pišeš? je edinstven učni pripomoček, ki predšolskim in šolskim otrokom v času spoznavanja s črkami in učenja pisanja nudi odličen poligon za vajo. Vaje v delovnem zvezku, ki so zasnovane na podlagi sodobnih razvojnih ter pedagoških smernic, otroku omogočajo prijeten stik s pisanjem, hkrati pa ga nežno usmerjajo, da so črke zapisane pravilno, pisava pa čitljiva.

Na 116. A4-straneh je na voljo več kot sto različnih vaj, s pomočjo katerih boste učitelji lahko lahkotno in razumljivo podprli veščino pisanja pri svojih učencih in učenkah, starši pa s pomočjo teh strokovno zasnovanih vaj na prijeten in zabaven način svoje otroke vpeljali v svet pravilnega in sproščenega pisanja.

Ta delovni zvezek je namenjen otrokom, ki pišejo z desno roko oziroma desničarjem.

ZA DESNIČARJE: 👉Kako pa ti pišeš – desna roka – Alenka Stare
Kako pa ti pišeš?

Kako pa ti pišeš? – pišem z desno roko

Delovni zvezek za učenje in poučevanje pisanja – pišem z levo roko

Delovni zvezek za učenje in poučevanje pisanja Z LEVO ROKO Kako pa ti pišeš? je edinstven učni pripomoček, ki predšolskim in šolskim otrokom, ki pišejo z levo roko, v času spoznavanja s črkami in učenja pisanja, nudi odličen poligon za vajo. Vaje v delovnem zvezku, ki so zasnovane na podlagi sodobnih razvojnih ter pedagoških smernic, otroku omogočajo prijeten stik s pisanjem, hkrati pa ga nežno usmerjajo, da so črke zapisane pravilno, pisava pa čitljiva. Pri učenju pisanja so potrebe levičarjev pogosto spregledane oziroma zanemarjene, zato je prav, da imajo končno tudi oni na voljo vaje, ki so posebej prilagojene pisanju z levo roko. Na 116. A4-straneh je na voljo več kot sto različnih vaj, s pomočjo katerih boste učitelji lahko lahkotno in razumljivo podprli veščino pisanja pri svojih učencih in učenkah, ki pišejo z levo roko, starši pa s pomočjo teh strokovno zasnovanih vaj na prijeten in zabaven način svoje otroke vpeljali v svet pravilnega in sproščenega pisanja. Ta delovni zvezek je namenjen otrokom, ki pišejo z levo roko oziroma levičarjem.

ZA LEVIČARJE: 👉Kako pa ti pišeš – leva roka – Alenka Stare
Kako pa ti pišeš?

Kako pa ti pišeš? – pišem z levo roko

Življenje je lepo! Alenka Stare, prof. def.

No products found which match your selection.

/Avtor
NS Gremo v solo

Priprava na vstop v prvi razred

Priprava na vstop v prvi razred – vodnik za starše

Predšolsko obdobje je temelj telesnega, gibalnega, duševnega, socialnega in govorno jezikovnega razvoja.

Velikokrat slišim, da se na vstop v šolo ni treba posebno pripravljati.

Res je!

Ampak mora otrok imeti razvite določene veščine in spretnosti ter živeti v spodbudnem okolju, da bo v šoli lahko uspešen.

Nič hudega, če otrok še ne pozna vseh črk in številk, naučil se jih bo v šoli. Vendar pa mora imeti razvito sposobnost pomnjenja simbolov, da bo lahko uspešno pomnil črke in številke. To pa je sposobnost, ki se razvije v predšolskem obdobju.

Kaj mora znati otrok pred vstopom v šolo?

Kaj zmore 6 let star otrok?

Šest let star otrok zmore veliko več, kot se od njega v današnji družbi pričakuje.

Priprava na vstop v šolo

Predavanje 👉 Priprava na vstop v šolo

Pričakovane spretnosti v obdobju 6 do 7 let starosti:

  • Otrok je samostojen pri vsakodnevnih opravilih, kot sta oblačenje ter umivanje.
  • Pri tej starosti lahko večina otrok usvoji plavanje, rolkanje, smučanje in druge spretnosti na področju športa. Z vse večjim motoričnim razvojem se povečajo tudi otrokove miselne razsežnosti, zato je že sposoben tvoriti večstavčne povedi. Svinčnik drži kot odrasla oseba, barva znotraj črt. Zmore izrezati in zalepiti enostavne oblike. Zapiše svoje ime in priimek.
  • Otrok je v tej starosti že zmožen biti dlje časa osredotočen na neko dejavnost.
  • Otrok sodeluje v skupinskih igrah. Morebitne težave rešuje brez pomoči odraslih. Skupina vrstnikov je za otroka v tem obdobju izjemnega pomena in vpliva na njegovo vedenje.
  • V tem obdobju že zna ločevati med resničnim in neresničnim. Ustrezna socializacija se razvija v družbi. Omogočimo mu čim več druženja z vrstniki, brez »vmešavanja« odraslih oseb.
  • Otrok že zmore opisati in načrtovati dane dejavnosti. Je še v fazi konkretnega mišljenja. Nekatere enostavne pojave že zna vzročno pojasniti.
  • Šteje do 10 (20, 100), s pomočjo prstov, sešteva in odšteva.
  • Govori tekoče, uporablja množino, zaimke. Vse glasove izgovarja pravilno. Ob pripovedovanju že uporablja večstavčne povedi.
  • Pozna velike tiskane črke, številke, simbole …

“Pustite otroke pri miru. Naj sami spoznavajo svet.”

V zadnjem času so govorne spretnosti otrok slabše kot v preteklosti, zato je še toliko bolj pomembno, da otrok dobi dovolj možnosti za ustrezen razvoj govora. To je zgled odraslih oseb v njegovem okolju. Iz elektronskih naprav se otrok dokazano ne more naučiti ustreznega govora in jezika. Potrebuje vzor živega človeka, ki ga lahko posnema.

V obdobju odraščanja v otroku vsaka neznana situacija povzroča strah. Otrok že zmore nadzorovati fizične izbruhe jeze, če mu seveda postavimo meje in damo vedeti, kakšno vedenje ni sprejemljivo. Ustrezni čustveni razvoj temelji na zgledu.

Starši in odrasli v njegovem ožjem okolju ga učimo ustreznih čustvenih reakcij z izkazovanjem lastnih čustev in našimi reakcijami v določenih situacijah.

V predšolskem obdobju jih v vseh okoljih spodbujajmo k čim večji gibalni aktivnosti ter zmanjšujmo uporabo elektronskih naprav. Vsak otrok za uspešen in zdrav razvoj okoli sebe potrebuje osebe, ki mu z zgledom pomagajo razvijati osnovne veščine in spretnosti.

Ustrezen gibalni razvoj je v veliki meri odvisen od spodbud okolja in možnosti gibanja v naravi, na različnih terenih.

Razvijanje pozornosti temelji na aktivnostih, ki zahtevajo njegovo osredotočenost in vztrajnost.

Otroci prihajajo iz različnih okolij z različnimi predznanji.

Meje (pričakovane spretnosti) postavimo nekoliko višje. V zadnjih letih so se ti mejniki znižali, zato imajo otroci vedno več težav v šoli. Ker niso samostojni, imajo slabše razvito splošno poučenost, govor in gibalne spretnosti.

Če želimo v prihodnje doseči ustrezno raven pričakovanih spretnosti, je treba na vseh področjih dvigniti naša pričakovanja do otrok.

Kaj mora znati otrok pred vstopom v šolo?

  • ZAVEZATI VEZALKO
  • VOZITI KOLO
  • POZNATI NA URO

Zakaj?

Ker bo s tem ustrezno razvil koordinacijo, ravnotežje, spretnosti rok in časovno orientacijo.

Vem, da je ura v učnem načrtu v tretjem razredu. Menim pa, da mora otrok, preden vstopa v šolo, vsaj delno poznati na uro. Da ve, kdaj je čas za odhod od doma. Otroci v prvem razredu še hodijo v šolo v spremstvu staršev. V drugem razredu pa naj v šolo in iz šole odhajajo popolnoma samostojno, ker zmorejo. Vsekakor je treba pred tem otroka pripraviti na samostojno odhajanje od doma.

Ob pretirani uporabi elektronskih naprav se žal otroški možgani ne razvijajo ustrezno, ampak se “polenijo”. Med uporabo telefona, računalnika …, se možgani razvijajo počasneje kot pri drugih dejavnostih, kjer sodeluje več telesnih funkcij hkrati.

Predstavljajte si enostavno razliko pisanja s svinčnikom na list papirja ali tipkanja na tipkovnico. Pri pisanju na roko so možgani veliko bolj aktivni kot pri tipkanju na tipkovnico. Enako je pri pomnjenju (spominu). Danes večino stvari namesto možganov pomni pametni telefon. Koliko telefonskih številk znate na pamet?

Blog👇

Priprave na šolo: Kaj mora vedeti vsak otrok pred vstopom?

Zato otroci nujno potrebujejo veščine, ki pripomorejo k ustreznemu razvoju možganov:

  • DEJAVNOSTI, PRI KATERIH USKLAJENO DELUJETA OBE ROKI (zavezovanje vezalke, zapenjanje deljive zadrge, gumbov, šiljenje barvic, pometanje …).
  • DEJAVNOSTI,  PRI KATERIH SE RAZVIJA KOORDINACIJA IN RAVNOTEŽJE (vožnja kolesa, plezanje na drevo, stati na eni nogi, brcanje žoge v gol, preval …).
  • DEJAVNOSTI, PRI KATERIH SE RAZVIJA OBČUTEK ZA ČAS, PROSTOR, OKOLJE, SPOMIN IN KONCENTRACIJA (ura, deli dneva, letni časi, pogovarjanje o vsakodnevnih pojavih, poslušanje in pripovedovanje zgodb …).

V resnici niti ni pomembno, koliko časa otrok uporablja elektronske naprave. Je pa pomembno, da vsaj enako količino časa preživi v naravi, gibanju na prostem in še vsaj enako količino časa namenite pogovarjanju, poslušanju in pripovedovanju z drugimi ljudmi.

Torej, če otrok uporablja elektronske naprave eno uro na dan, naj vsaj eno uro preživi na prostem in eno uro ob pogovarjanju, poslušanju in pripovedovanju.

Kaj pa, če otrok ni pripravljen na vstop v šolo?

Kaj lahko naredimo? Obstajajo seveda izjeme. Kljub dopolnjenemu 6. letu starosti nekateri otroci še niso pripravljeni za vstop v šolo, zato se lahko vstop v šolo odloži za eno leto. O tem odločajo ustrezni strokovnjaki (psiholog, klinični psiholog, tudi specialni pedagog in pedopsihiater) v okviru Razvojne ambulante oziroma Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Do teh strokovnjakov lahko pridete na podlagi napotnice, ki jo izda otrokov osebni zdravnik. In verjemite mi, da vedno odločajo v največjo korist otroka, tudi takrat, ko imajo morda starši drugačno mnenje.

Kdo lahko predlaga odlog všolanja?

V skladu z Zakonom o osnovni šoli se lahko otroku odloži všolanje za eno leto, kadar se ugotovi, da še ni razvojno pripravljen na vstop v osnovno šolo.

Pobudo za odlog všolanja lahko podajo:

  • starši oziroma zakoniti zastopniki otroka,

  • vrtec (na podlagi strokovnih opažanj),

  • otrokov osebni zdravnik (pediater).

Postopek odloga temelji na strokovni presoji otrokove razvojne, čustvene, socialne in spoznavne pripravljenosti, pri čemer je potrebno strokovno poročilo ustreznih strokovnjakov (npr. psihologa, specialnega pedagoga, logopeda ali druge strokovne službe).

Na podlagi strokovnih mnenj in zbrane dokumentacije ravnatelj osnovne šole izda sklep o odlogu všolanja.

Vloga za odlog všolanja ni predpisana.

👉vzorec vloge za odlog všolanja

Zakaj odlog všolanja?

Ker razvoj ne poteka točno po mesecih in letih, ampak se seveda lahko pojavijo popolnoma normalna odstopanja navzdol kakor tudi navzgor. Predvsem je za vstop v šolo pomembna ustrezna socialna zrelost, samostojnost in ustrezno usvojene predšolske veščine in spretnosti. Lahko pa seveda gre tudi za kakršnekoli posebne potrebe otroka, ki potrebujejo ustrezno strokovno podporo.

Odlog všolanja pomeni, da otrok eno leto kasneje vstopi v 1. razred osnovne šole, ker še ni razvojno pripravljen na šolske zahteve.

Priprava na vstop v šolo

PRENESI BREZPLAČNO 👉 e-knjigo Gremo v šolo

KATERE SO TOREJ NAJPOMEMBNEJŠE VEŠČINE IN SPRETNOSTI, KI KAŽEJO NA PRIPRAVLJENOST OTROKA NA VSTOP V ŠOLO?

  • Samostojna skrb zase in za svoje potrebščine.
  • Otrok pozna osnovne podatke o sebi in svoji okolici.
  • Zapiše svoje ime.
  • Usmerjena pozornost minimalno 20 minut.
  • Pozna in razume osnovne pojave in dogodke.
  • Ima ustrezno razvite gibalne spretnosti. Brez težav izvaja osnovne gibalne veščine.
  • Se orientira na sebi, na drugem, v prostoru in na ploskvi.
  • Ima popolnoma razvit govor.
  • Pozna in poimenuje osnovne simbole, oblike, nekatere črke in številke.
  • Ima ustrezno razvite grafomotorične spretnosti. Pravilno drži pisalo.
  • Ima razvite številske predstave vsaj do 10.
  • Brez večjih težav sodeluje v skupinski igri z vrstniki.

Če ima otrok večino omenjenih veščin in spretnosti ustrezno razvitih, je pripravljen na vstop v šolo!

Priprava na vstop v šolo

Predavanje 👉 Priprava na vstop v šolo

Življenje je lepo! Alenka Stare prof. def.

 

No products found which match your selection.

/Avtor
NS Naj otrok bere kar zeli

Bralna značka in domače branje

Bralna značka in domače branje

Razmišljam o otrocih in o branju.

Koliko berejo?

Želim si, da v branju knjig najdejo zadovoljstvo.
Kaj pa vi?
Starši? Učitelji?
Vam je branje v zadovoljstvo?
Če vi veliko berete, bodo tudi vaši otroci razvili pozitiven odnos do knjig.
Knjiga je najboljša prijateljica.
Skozi branje razvijamo in bogatimo svoj jezik in govor. Ob branju se umirimo, razvijamo svoje možganske zmožnosti na vseh področjih, se učimo.
Branje nam lahko nudi oporo tudi v težjih trenutkih življenja.
Kaj pa berete?
Odgovor je zelo preprost: kar želite!
Enako naj bo pri otrocih. Naj berejo, kar želijo. To je edini način, da jih spodbudimo k branju.
Tako naj bo tudi v šoli ob izbiranju gradiv za bralno značko in domače branje.
Če bodo lahko sami izbirali gradiva, bodo z veseljem brali. Branje jim bo nudilo zadovoljstvo.
Če jim mi že vnaprej določimo gradiva, bodo nekateri otroci dobili odpor do branja.
Saj veste, v osnovni šoli smo velikokrat iskali bližnjice do kakšne obnove.
Predvsem pri domačem branju je veliko gradiv, ki obravnavajo težko tematiko, ki odraščajočih otrok ne zanima.
Če želimo, da bo otroku branje v zadovoljstvo, mu moramo ponuditi zabavna in zanimiva gradiva.
Nobene potrebe ni, da določamo sezname gradiv. Določimo le minimalno število strani za določeno starost.
Otrok naj sam izbere, kaj bo bral. Izbira lahko med knjigami, revijami in vsemi drugimi oblikami tiskanih besedil.
Pomembno je, da je branje prijetno in zanimivo.
Bralna značka in domače branje
Kaj pa Ivan Cankar?
V osnovni in srednji šoli sem sama prebrala izjemno malo gradiv. Večino obnov sem prepisala od svoje starejše sestre ali sošolcev. Gradiva, ki smo jih morali brati, mi pač niso bila zanimiva. Če bi lahko sama izbirala, bi najbrž brala veliko več.
Branje mi je prišlo v navado šele v odrasli dobi. In sedaj brez knjige ne grem nikamor več.
Sem se pa ves čas trudila, da sta moji odraščajoči hčeri imeli dober zgled. Od rojstva pa vse do šole smo vsak večer brali pravljice in zgodbe. Redno smo hodili tudi v knjižnico.
Ena od mojih hčera, ki je danes že polnoletna, prav tako nikamor ne gre brez knjige. Bere vse mogoče in branje ji res nudi zadovoljstvo. Njene govorne in jezikovne sposobnosti so v zadnjem času izjemne, saj zares veliko bere. Tudi v angleškem jeziku.
Nikoli pa ni z navdušenjem brala knjig za bralno značko in domače branje. Zanimala jo je popolnoma druga tematika. Zato kot mama nisem imela težav s tem, da bralna značka morda ni usvojena oziroma da »ne razume« Cankarja.
Najbrž si lahko predstavljate, kakšna je soba najstnice. In ne glede na vse, čemur jaz pravim, da ni pospravljeno, je njena knjižna polica vedno čista in urejena ter se izjemno hitro polni.
Skozi branje je pridobila izjemno dobro retoriko. Pred nekaj dnevi, ko je poštar zopet prinesel novo knjigo, jo prime v roke in reče: »Mmmmm, poduhaj. Če bi kdo znal narediti parfum iz tega vonja, bi bil odličen. Ni lepšega vonja, kot je vonj nove knjige.«?
Druga drugo spodbujava k branju novih vsebin. In tako se v naši hiši velikokrat sliši stavek: »To moraš prebrati.«
Obvezna gradiva za domače branje, ki jih nalaga učni načrt, lahko predelamo v šoli med poukom. Doma naj otrok bere, kar želi.
Tako bomo morda v prihodnje imeli več bralcev. S tem pa boljše govorne in jezikovne spretnosti posameznikov.

Seveda je treba vsakega otroka najprej naučiti pravilne bralne tehnike in razumevanja prebranega besedila.

Zato sta tu delovna učbenika Kako pa ti bereš? in Kaj pa ti bereš?

Zajemata popolnoma vse, kar potrebujete za pravilno učenje in poučevanje branja.

Naročila in vse informacije najdete na naslednji povezavi: 👉Učenje in poučevanje branja – Alenka Stare
Življenje je lepo! Alenka Stare, prof. def.

No products found which match your selection.

/Avtor
NS elektronske naprave

Elektronske naprave

Elektronske naprave

Učenje brez spletnih pripomočkov?

Velikokrat se med mojim ustvarjanjem pojavi ideja o spletnih pripomočkih.

Kaj pa je vam ljubše?

Tiskane knjige, fizični pripomočki ali spletne vsebine, igre za učenje?

Živimo v obdobju elektronskih naprav, ki so pomembno olajšale naše življenje. Hkrati so nas prikrajšale za veliko osebnih stikov. Na nek način so »predrugačile« funkcioniranje naših možganov, našo pozornost in predvsem spomin.

Uporaba elektronskih naprav pri otrocih: 👉Navodila za uporabo elektronskih naprav pri otrocih

elektronske naprave

Včasih smo pomnili (znali na pamet) telefonske številke, naslove, dogodke, sestanke …

Danes to namesto naših možganov pomni pametni telefon.

Namesto pogovora pišemo, tipkamo sporočila.

Pri govoru uporabljamo mimiko, glas, govorila in urimo jezik.

Pri tipkanju samo nekaj prstov.

Predvsem pri mlajših otrocih je izjemno pomembno, da v družbi elektronskih naprav preživijo čim manj časa.

Učenje naj poteka tako kot nekoč. S pomočjo naravnega materiala, papirja, svinčnika, barvic in pogovora.

Pisanje z roko na papir ali tipkanje na tipkovnico sta dve popolnoma različni stvari. Branje fizične knjige ali besedila na zaslonu prav tako.

Pomislite, kako velika razlika nastane, ko iščemo neko informacijo »po starem« ali s pomočjo pametnega telefona, računalnika. Če si predstavljate otroka, ki mora narediti predstavitev Rimljanov. Včasih je bilo treba v knjižnico brskati po knjigah, prepisati informacije na plakat. Danes pa te predstavitve večinoma nastanejo s pomoči nekaj klikov »kopiraj in prilepi«.

Velikokrat slišim, da se je kakšen otrok naučil angleškega jezika s pomočjo gledanja televizije in igranja igric. V resnici lahko skozi gledanje televizije spoznamo le nekaj besed, ki si jih zapomnimo.  Jezika se učimo s poslušanjem in opazovanjem živega človeka vse od rojstva naprej. Skozi vsakodnevno pogovarjanje in pripovedovanje.

Zato menim, da ni potrebe po uporabi elektronskih naprav v predšolskem obdobju z namenom učenja. Tudi v šolskem obdobju naj učenje čim manj poteka s pomočjo elektronskih naprav.

Predloge za to najdete v priročniku Učenje in poučevanje v prvih treh razredih.

Več gradiv in informacij poiščite na spletni strani: https://alenkastare.si/trgovina/

 

Življenje je lepo! Alenka Stare, prof. def.

No products found which match your selection.

/Avtor
NS urejanje ucilnice in pripomocki

Urejanje učilnice in pripomočki

Kakšna naj bo učilnica?

Dokazano je, da se največ naučimo iz različnih situacij in s pomočjo konkretnih materialov. To vsekakor ni delovni zvezek.

Učilnico uredimo tako, da bomo lahko čim več v gibanju in čim manj v sedečem položaju. Sedimo zgolj takrat, ko je to potrebno zaradi čitljivega pisanja. Vse druge dejavnosti lahko izvajamo drugače. Najbolj se obnese postavitev miz v U obliki, ker nam to omogoča velik osrednji prostor. Vseh ostalih »navlak« v razredu ne potrebujemo. Stene naj bodo prazne. Obesimo le sprotno snov in jo menjamo. V razredu imejmo tudi žoge, blazine za sedenje in druge pripomočke, ki so potrebni za uspešen proces vzgoje in izobraževanja.

KOŠARA ZA »PRVO POMOČ« V UČILNICI ALI DOMA

V učilnici ali doma lahko pripravimo »košaro za prvo pomoč«, v katero zberemo različne izdelke in pripomočke, ki jih uporabimo v določenih situacijah — predvsem pri učnih in vedenjskih težavah ter pri delu z otroki s posebnimi potrebami.

Košara predstavlja podporno in strukturirano okolje, kjer lahko otrok oziroma učenci na varen način izberejo pripomoček, ki jim pomaga pri učenju, umirjanju, uravnavanju vedenja ali ohranjanju pozornosti.

Ne predstavlja umika iz učenja, temveč most med otrokovimi potrebami in učnimi zahtevami.

V košaro lahko vključimo:

  • žogice in blazine za sproščanje,
  • slušalke (za zmanjševanje hrupa ali poslušanje navodil),
  • knjige in slikanice,
  • lesene kocke,
  • peščeno uro (za časovno orientacijo),
  • slike z napisi (npr. POČASI, USTAVI SE, HITREJE),
  • podlogo za pisanje piši–briši,
  • časopis (za mečkanje, trganje, senzorno razbremenitev),
  • vaje za pozornost (povezovanje, iskanje razlik …),
  • Rubikovo kocko,
  • lesene sestavljanke …

NAMEN IN UPORABA

Če posamezen otrok oziroma učenec težko sledi skupinskemu delu ali ima težave na področju vedenja, lahko v košari izbere pripomoček, ki:

  • preusmeri njegovo pozornost,
  • omogoči kratko razbremenitev,
  • pomaga pri samoregulaciji vedenja,
  • pomaga pri individualni ali dodatni razlagi snovi,
  • ohranja vključenost v učni proces.

Otrok oziroma učenec tako še vedno sledi učni snovi, vendar na drugačen, njemu prilagojen način.

Gre za primer diferenciacije in individualizacije, kjer s pomočjo ustreznih didaktičnih in senzoričnih pripomočkov omogočimo optimalno sodelovanje, zmanjšujemo učno in vedenjsko stisko ter povečujemo učinkovitost učenja.

Košara naj vsebuje pripomočke, ki otroku oziroma učencem omogočajo:

  • uravnavanje pozornosti in koncentracije,
  • uravnavanje vedenja,
  • zmanjševanje napetosti,
  • senzorno razbremenitev,
  • ohranjanje vključenosti v učenje,
  • individualiziran pristop.

Pripomočki v košari podpirajo tako učno kot vedenjsko funkcioniranje otroka oziroma učencev.

ŽOGICE IN BLAZINE ZA SEDENJE

Namen:

  • sproščanje mišične napetosti,
  • zmanjševanje nemira,
  • pomoč pri samoregulaciji vedenja,
  • uravnavanje pozornosti in koncentracije.

Primeri uporabe:

  • Otrok med poslušanjem razlage stiska žogico.
  • Pri tesnobi pred preverjanjem znanja otrok nekaj minut valja masažno žogico po dlaneh.
  • Otrok sedi na blazini, kar mu omogoča gibanje brez motenja sebe in drugih.
  • Pripomoček ponudimo, ko opazimo znake nemira, impulzivnosti ali zmanjšane pozornosti.

SLUŠALKE

Namen:

  • zmanjšanje zvočnih dražljajev,
  • boljša osredotočenost,
  • preprečevanje senzorne preobremenitve,
  • podpora vedenjski umiritvi.

Primeri uporabe:

  • Otrok uporablja slušalke pri samostojnem delu.
  • Pri glasnih skupinskih dejavnostih si jih nadene za umiritev.
  • Posluša posneta navodila ali pravljico.
  • Pripomoček ponudimo, ko je otrok preobčutljiv na hrup ali se vedenjsko vznemiri zaradi zvočnih dražljajev.

KNJIGE IN SLIKANICE

Namen:

  • umirjanje,
  • čustvena in vedenjska regulacija,
  • preusmeritev pozornosti,
  • razvoj bralne motivacije.

Primeri uporabe:

  • Otrok ob preobremenjenosti za nekaj minut bere ali lista knjog.
  • Slikanico uporabimo za pogovor o čustvih in vedenju.
  • Pripomoček ponudimo, ko otrok potrebuje čustveno ali vedenjsko umiritev.

LESENE KOCKE

Namen:

  • razvoj fine motorike,
  • pomoč pri učenju računanja,
  • umirjanje preko ponavljajočih se gibov.

Primeri uporabe:

  • Otrok gradi vzorec med poslušanjem.
  • Uporaba za matematične pojme (več/manj).
  • Sestavljanje po navodilu – vaja sledenja navodilom.
  • Pripomoček ponudimo, ko otrok potrebuje taktilno-gibalno podporo za ohranjanje pozornosti.

PEŠČENA URA

Namen:

  • časovna orientacija,
  • strukturiranje dela,
  • motivacija za dokončanje naloge.

Primeri uporabe:

  • »Delamo, dokler se pesek ne presuje.«
  • Časovno omejen odmor.
  • Trening vztrajnosti pri nalogi.
  • Pripomoček ponudimo, ko otrok težko vztraja pri nalogi ali potrebuje vizualno časovno strukturo.

SLIKE Z NAPISI (POČASI, USTAVI SE, HITREJE)

Namen:

  • vizualna podpora vedenju,
  • samoregulacija tempa,
  • pomoč pri razumevanju navodil.

Primeri uporabe:

  • Kartico »POČASI« uporabimo pri prehitevanju.
  • Otrok sam izbere kartico, ko potrebuje pavzo.
  • Vizualna podpora navodilom.
  • Pripomoček ponudimo, ko otrok težje razume ali upošteva verbalna navodila.

PODLOGA ZA PISANJE (PIŠI–BRIŠI)

Namen:

  • zmanjšanje strahu pred napakami,
  • grafomotorika,
  • trening pisanja.

Primeri uporabe:

  • Vaja črk brez pritiska ocenjevanja.
  • Sprostitveno risanje.
  • Matematični izračuni za brisanje.
  • Pripomoček ponudimo, ko otrok potrebuje dodatno grafomotorično vajo ali razbremenitev pred pisanjem v zvezek.

ČASOPIS

Namen:

  • senzorna razbremenitev,
  • sproščanje napetosti,
  • spodbujanje bralne pismenosti,
  • fina motorika.

Primeri uporabe:

  • Listanje in branje.
  • Mečkanje ob jezi.
  • Trganje na trakove.
  • Oblikovanje kroglic za umirjanje.
  • Pripomoček ponudimo, ko otrok potrebuje senzorno razbremenitev ali sproščanje napetosti.

VAJE ZA POZORNOST

Namen:

  • trening koncentracije,
  • vidna pozornost,
  • vztrajnost.

Primeri uporabe:

  • Otrok rešuje nalogo, ko čaka na pomoč.
  • Kratek »reset« med zahtevnimi nalogami.
  • Pripomoček ponudimo, ko opazimo upad koncentracije ali miselno utrujenost.

RUBIKOVA KOCKA

Namen:

  • logično mišljenje,
  • preventiva pred vedenjskimi izbruhi,
  • samoregulacija preko ponavljanja.

Primeri uporabe:

  • Umirjanje pred ocenjevanjem.
  • Izziv za nadarjene učence.
  • Trening strategij reševanja težav.
  • S preusmeritvijo pozornosti na strukturirano dejavnost otroku omogočimo vedenjsko umiritev in ohranjanje funkcionalne vključenosti v proces dela.
  • Pripomoček ponudimo, ko otrok potrebuje kognitivni izziv ali ponavljajočo gibalno aktivnost za umirjanje.

LESENE SESTAVLJANKE

Namen:

  • fina motorika,
  • vidno zaznavanje,
  • potrpežljivost.

Primeri uporabe:

  • Individualno delo ob preobremenjenosti.
  • Vaja vztrajnosti.
  • Prehodna dejavnost po odmoru.
  • Pripomoček ponudimo, ko otrok potrebuje strukturirano umiritev ali postopno vračanje v učno dejavnost.

ČLOVEK NE JEZI SE

Namen:

  • upoštevanje pravil,
  • socialne veščine (čakanje na vrsto, sprejemanje poraza),
  • štetje in prepoznavanje števil,
  • samokontrola in uravnavanje čustev.

Primeri uporabe:

  • Delo v paru ali manjši skupini (2–4 otroci).
  • Vaja potrpežljivosti in čakanja na vrsto.
  • Krepitev sprejemanja zmage in poraza.
  • Strukturirana socialna igra ob koncu pouka ali med podaljšanim bivanjem.
  • Pripomoček uporabimo, ko želimo spodbujati sodelovanje, pravila igre in socialno komunikacijo.

KARTE (ENOSTAVNE OTROŠKE IGRE S KARTAMI)

Namen:

  • pozornost in koncentracija,
  • delovni spomin,
  • logično razmišljanje,
  • socialna interakcija,
  • razumevanje pravil.

Primeri uporabe:

  • Igra v paru.
  • Vaja sledenja pravilom in strategiji.
  • Spodbujanje komunikacije in sodelovanja.
  • Prehodna dejavnost med dvema učnima nalogama.
  • Pripomoček ponudimo, ko želimo na strukturiran, a sproščen način krepiti kognitivne funkcije.

SPOMIN

Namen:

  • vidni spomin,
  • pozornost,
  • vidno zaznavanje,
  • strategije pomnjenja,
  • vztrajnost.

Primeri uporabe:

  • Delo v paru ali manjši skupini.
  • Vaja pomnjenja položajev in slik.
  • Krepitev potrpežljivosti in čakanja na potezo.
  • Diferenciacija glede na zahtevnost (manj/več parov).
  • Pripomoček uporabimo pri treningu spomina, pozornosti ali kot umirjeno skupinsko dejavnost.

PREVENTIVNA VLOGA KOŠARE

Košara ne deluje le kurativno (ko težava že nastopi), temveč tudi preventivno.

Z redno možnostjo senzorne in gibalne razbremenitve zmanjšujemo verjetnost:

  • vedenjskih izbruhov,
  • impulzivnih reakcij,
  • zavračanja dela,
  • učne neuspešnosti.

SOUSTVARJANJE IN PRAVILA

Košaro soustvarjamo skupaj z otrokom oziroma učenci. Skupaj določimo namen, pravila in načine uporabe, s čimer povečamo odgovornost in motivacijo.

Primer pravil:

  • vzameš 1 pripomoček,
  • uporabljaš tiho,
  • vrneš na mesto,
  • ko končaš nalogo, ga odložiš.

Otroka oziroma učence postopno naučimo ustrezne uporabe pripomočkov.

  • – vodena uporaba
    Pripomoček predlagamo glede na otrokove potrebe.
  • – souporaba
    Otrok izbira med dvema možnostma.
  • – samostojna uporaba
    Otrok sam izbere pripomoček glede na svoje počutje in potrebe.

 

Jasna struktura preprečuje, da bi pripomočki postali igrače ali način izogibanja delu.

Košara za prvo pomoč predstavlja strukturiran podporni sistem za regulacijo pozornosti, učenja in vedenja. Otrokom oziroma učencem omogoča senzorno razbremenitev, vedenjsko umirjanje, ohranjanje vključenosti ter razvoj samoregulacijskih strategij in pomoč pri učenju.

Košara za prvo pomoč

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Več gradiv in informacij poiščite na spletni strani: https://alenkastare.si/trgovina/.

 

Življenje je lepo! Alenka Stare, prof. def.

 

No products found which match your selection.

/Avtor
NS Gibalne spretnosti

Gibalna abeceda

Gibalna abeceda

Gibanje je osnova za življenje.

To naj bo naše vodilo v procesu izobraževanja. V vsako dejavnost vključimo gibanje. Velik pomen dajmo športu. Če se le da, imejmo uro športa vsak dan. Naj nam ne bo škoda časa za gibalne dejavnosti. Saj se le zdrav in primerno gibalno razvit otrok lahko uči.

Gibanje vpliva na vsa ostala področja otrokovega razvoja (kognitivni razvoj, vključevanje v skupino, manj vedenjskih težav …).

Pri vsaki gibalni nalogi je otrokova uspešnost vedno odvisna od vključevanja različnih gibalnih sposobnosti. Tako mora imeti otrok npr. za met žoge v cilj razvito predvsem ustrezno moč, natančnost in skladnost gibanja. Oba procesa, usvajanje gibalnih spretnosti in gibalnih sposobnosti, potekata vzporedno in vplivata drug na drugega.

Hoja, tek, skoki, lazenje, plazenje, plezanje, dviganje, nošenje, potiskanje, vlečenje in visenje so naravna in najpreprostejša gibanja. Predstavljajo gibalno abecedo človeka. Vsak otrok jih usvoji v določenih zaporedjih (npr. plazenje, hoja, tek) približno do tretjega leta starosti. Kasneje se otrok uči kompleksnejših športnih dejavnosti v preprosti obliki, kot so vodenje žoge, rolkanje, smučanje, osnovne akrobatske spretnosti, drsanje, vožnja s kolesom …

Gibalna abeceda

Skozi različne dejavnosti vsak dan poučujemo in urimo pravilno hojo, sedenje in osnovne gibalne vaje (tek, počep, poskok …).

V vsako uro in dejavnost vključimo gibanje.

Več gradiv in informacij poiščite na spletni strani: 👉 www.alenkastare.si.

 

Življenje je lepo! Alenka Stare, prof. def.

No products found which match your selection.

/Avtor
NS Splosna poucenost samostojnost

Splošna poučenost

Veščine in spretnosti uspešnega otroka

Kaj v resnici pomeni, da je otrok pripravljen na šolo?

Veliko staršev najprej pomisli na branje, pisanje in računanje. A resnica je drugačna. Uspešen otrok ima razvite številne temeljne veščine, ki mu omogočajo razumevanje sveta, samostojnost in dobro vključevanje v okolje.

Ena izmed najpomembnejših je splošna poučenost.

Kaj je splošna poučenost?

Splošna poučenost predstavlja pomemben del otrokove pripravljenosti na šolo. Ne razvije se čez noč, vendar se gradi postopoma, od rojstva dalje, predvsem v domačem okolju.

Nastaja skozi:

  • pogovor,
  • igro,
  • opazovanje,
  • vsakdanje situacije.

Zato jo razvijamo vsak dan, mimogrede, skozi življenje.

Kaj mora otrok znati o sebi?

Vsak otrok naj pozna osnovne podatke o sebi:

  • ime in priimek,
  • naslov,
  • rojstni datum.

To ni le “učenje na pamet”, ampak pomemben korak k razumevanju sebe in svoje identitete.

Spoznajmo svet okoli sebe

Otrok naj postopoma spoznava tudi svoje okolje, domače in šolsko. To lahko razvijamo skozi pogovor ali pripravo plakatov.

Ob tem urimo še osnovne časovne pojme:

  • dan, mesec, leto,
  • letni časi,
  • vremenski pojavi.

Odlična ideja je tabla za vsak dan, kjer otrok aktivno sodeluje: danes je …, vreme je …, letni čas je …

Samostojnost je temelj uspeha

Uspešen otrok zna poskrbeti zase:

  • skrbi za osebno higieno (umivanje zob, česanje, obleka),
  • ureja svoje stvari,
  • prevzema odgovornost za naloge.

To so spretnosti, ki jih otrok potrebuje vsak dan, ne samo v šoli.

Veščine, ki jih ne smemo spregledati

Ob vseh dejavnostih razvijamo tudi:

  • natančnost,
  • spoštljiv odnos,
  • medsebojno pomoč,
  • sodelovanje,
  • veselje do dela.

Učenje naj bo povezano z igro, smehom in dobrim počutjem.

Preprosta, a zelo učinkovita dejavnost

Otrok naredi svojo osebno izkaznico

Vanjo:

  • vpiše svoje podatke,
  • nariše sebe ali prilepi fotografijo.

Če še ne zna pisati, lahko podatke:

  • prepiše,
  • preslika,
  • prevleče.

samostojnost otroka

Pred tem naredimo še vajo za poimenovanje delov telesa, otrok vsak del poimenuje in se ga dotakne (glava, oči, roke, prsti …). Tako razvijamo zavedanje telesa in besedni zaklad.

Učenje skozi igro

Ne pozabimo na preproste igre, ki imajo izjemno vrednost:

  • Človek, ne jezi se (številska predstavljivost, orientacija),
  • Spomin (pozornost, spomin).

To so igre, ki na prvi pogled delujejo preprosto, a imajo velik vpliv na razvoj.

Vsak otrok nima enakih možnosti

Otroci prihajajo iz različnih okolij. Nekateri imajo več spodbud, drugi manj.

Na razvoj močno vplivajo:

  • pogovor s starši,
  • vključevanje v vsakdanje aktivnosti,
  • čas pred zasloni.

Zato je vloga odraslih izjemno pomembna.

Splošna poučenost se ne razvija občasno, razvija se vsak dan.

Z majhnimi koraki, pogovorom, igro in skupnim časom gradimo trdne temelje za uspeh otroka, v šoli in v življenju.

Alenka Stare, prof. def.

Več gradiv in informacij poiščite na spletni strani: 👉 www.alenkastare.si.

Življenje je lepo! Alenka Stare, prof. def.

Pokukaj v trgovino
Prepusti se poučnemu branju
Preveri aktualna predavanja

No products found which match your selection.

/Avtor
NS prvi solski dan

Vstop v šolo – 1. šolski dan

Ko otrok vstopa v šolo, je poln pričakovanj.

V tem obdobju moramo vsi spodbujati željo po učenju in odkrivanju novega.

Prvi šolski dan je začetek. Takrat jasno predstavimo šolska pravila in naša pričakovanja.

To je temelj, ki bo zdržal vse do konca šolanja, če ga bomo dobro postavili.

Naj nas ne zavede, da so otroci še majhni.

Če vstopajo v šolo, zmorejo!

Preden nastopi prvi šolski dan, se moramo strokovni delavci dogovoriti in poenotiti glede pričakovanj ter pripraviti enoten načrt dela.

Predvsem moramo ustrezno pripraviti prvi roditeljski sestanek, ko staršem sporočimo, kakšna so naša pričakovanja in načrt dela. To so šolska pravila, ki morajo biti zapisana na ustreznih dokumentih (vzgojni načrt in  hišni red). Vsako leto se pred začetkom pouka v okviru zavoda pogovorimo o zapisanih pravilih in pričakovanjih ter jih prevetrimo in dosledno izvajamo.

Primer: Če se dogovorimo, da bodo otroci v šolo prihajali sami, razen prvošolčkov, ki jih starši pospremijo do vhoda v šolo, to dosledno upoštevamo vsi, brez izjeme.

V okviru tega je izjemno uspešna ŠOLA ZA STARŠE. Staršem ponudimo 3 delavnice ali predavanja letno – naj bodo dobre (zanimive), zato da si zagotovimo čim boljšo udeležbo.

Ne pričakujmo, da bodo starši doma skupaj z otrokom delali za šolo. To ni cilj izobraževanja. Naš cilj naj bo, da se učijo v šoli, doma pa naredijo domačo nalogo samostojno. Starši so v pomoč zgolj takrat, ko kakšen otrok še ni dovolj zrel in potrebuje več pomoči. Pri vseh drugih so zgolj v oporo, če jih otrok potrebuje.

Gremo v šolo

Otrok za vstop v šolo potrebuje 1 zvezek in pisalo.

To je dovolj. Zvezek naj bo brez črt. Zakaj? Kaj pa grafomotorične vaje in črke? Otroke naučimo narisati črte v zvezek. S tem bomo veliko prispevali k razvoju pisanja in natančnosti. Ta zvezek je namenjen domačim nalogam. Vsak otrok si ga izbere sam. Seveda na začetku povemo, da je to zelo poseben zvezek, ki ga bo vsak dan nesel domov, naredil nalogo in naslednji dan spet prinesel v šolo. To izvajamo dosledno, brez odstopanj.

Več informacij poiščite v priročniku: 👉 Učenje in poučevanje v prvih treh razredih – Alenka Stare.

 

Življenje je lepo! Alenka Stare, prof. def.

Pokukaj v trgovino

No products found which match your selection.

 

/Avtor