“Vse prepogosto dajemo otrokom odgovore, ki naj si jih zapomnijo, namesto problemov, ki naj jih rešijo.” (Robert Lewin)

.

  • PEDIATER Ob pojavu kakršnih koli težav se najprej obrnemo na otrokovega osebnega zdravnika (pediater), ki nas bo po potrebi usmeril naprej do ustreznih strokovnjakov (v Center zgodnje obravnave, k psihologu, pedopsihiatru …)
  • VZGOJITELJ/RAZREDNIK Staršem lahko da koristne informacije o funkcioniranju otroka v vrtcu/šoli in svetuje o obisku ustreznih strokovnjakov.
  • SVETOVALNA SLUŽBA (svetovalni delavec, pedagog, specialni pedagog, socialni pedagog) Svetovalna služba na podlagi diagnostičnih postopkov specialnega pedagoga, pedagoga, socialnega pedagoga ugotavlja morebitne težave in na podlagi tega svetuje staršem o ustreznih oblikah pomoči doma in v vrtcu/šoli.
  • CENTER ZA SOCIALNO DELO Nudi oporo in svetovanje na različnih področjih vzgoje in izobraževanja.
  • CENTER ZGODNJE OBRAVNAVE in RAZVOJNA AMBULANTA  Centri zgodnje obravnave in Razvojne ambulante nudijo celostno diagnostiko in pomoč staršem in otroku. Po potrebi tudi usmeritev v ustrezni program vzgoje otrok in izobraževanja.
  • PSIHOLOŠKA AMBULANTA Psiholog ugotavlja morebitne posebnosti/težave in sposobnosti otroka ter na podlagi tega svetuje staršem.
  • PEDOPSIHIATER Diagnosticira duševne motnje in nudi ustrezno strokovno pomoč otroku in staršem.
  • ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO Starši lahko podajo ZAHTEVA ZA UVEDBO POSTOPKA USMERJANJA, v kateri obrazložijo potrebe/težave otroka. Na podlagi tega Zavod RS za šolstvo sproži postopek usmerjanja (ustrezne diagnostične postopke) in otroka usmeri v ustrezen program. Kadar se pojavljajo težave znotraj vzgojno izobraževalne institucije, ki presegajo naše zmožnosti (starši pa s šolo/vrtcem ne želijo sodelovati), poda vzgojno izobraževalna institucija po uradni dolžnosti ZAHTEVO ZA UVEDBO POSTOPKA USMERJANJA.

Seveda za uvedbo postopka potrebujemo izvide ustreznih strokovnjakov (psiholog, pedopsihiater, specialni pedagog), ki jasno izkazujejo težave oziroma motnje.

Strokovna pomoč bo vsekakor v največjo korist otroka. Vedno izhajajmo iz tega, KAJ OTROK ZMORE in v katerem programu se bo lahko razvijal v skladu s svojimi sposobnostmi. Ni dobro, da se zanašamo na mnenje prijateljev, sosedov, še manj pa, da informacije iščemo po družabnih omrežjih.

.

Več konkretnih informacij in primerov poiščite v priročniku Vzgojno zahtevni otroci – Vzgojno zahtevni otroci – Alenka Stare.

Preberite tudi, katere programe vzgoje in izobraževanja imamo v Sloveniji? – Katere programe viz imamo v Sloveniji?

.

Življenje je lepo! Alenka Stare, prof. def