»Potrudi se, da ne postaneš človek uspeha. Postani raje človek vrednot.« (Albert Einstein)

1️⃣ ZADOVOLJEN, UMIRJEN, VESEL STROKOVNJAK Z JASNIMI CILJI!

Učitelj sprejema in upošteva čustva otrok, tudi neprijetna, vendar omejuje njihova neželena vedenja. Razume in sprejema jezo, ne dovoli pa agresivnega vedenja. Otroka sprejmemo takega, kot je. Nudimo mu varno in prijazno okolje. Od njega pričakujemo in zahtevamo tisto, česar je zmožen. Učitelj lahko izjemno vpliva na ustrezen razvoj posameznega otroka. Otroci si želijo biti sprejeti, hrepenijo po naši pozornosti.

Otroci potrebujejo dobro vodenje z jasnimi cilji!

2️⃣ POGOVOR Z OTROKOM

Pogovor z otrokom naj vedno temelji na spoštovanju in razumevanju, brez očitajočega tona, pogleda. Naš namen naj bo ugotoviti, kaj je vzrok in povod za težave in neželeno vedenje. Pomembno je, da otroku pustimo, da pove vse svoje občutke in misli brez naših sodb.

VPRAŠANJA, ki jih zastavljamo otroku, naj se začnejo s kako, kje, kdaj … NE ZAKAJ?

3️⃣ NAČRT REŠEVANJA TEŽAV

Opredelimo vedenje, ki ga želimo spremeniti. Naredimo analizo predhodnih dogodkov, ki lahko »povzročijo« neželeno vedenje. S tem želimo ugotovili, kakšno funkcijo ima tako vedenje.

Neželeno vedenje nadomestimo z ustreznejšim. Opredelimo posledice ustreznega vedenja. Spodbujanje ustreznega vedenja naj temelji na sistematičnem pozitivnem podkrepljevanju. Ugotovimo, kaj je otroka motiviralo v preteklosti in česa si želi (pohvale, privilegiji). Pozitivno vedenje povežemo z »nagrado«.

4️⃣ POGOVOR S STARŠI

Starši imajo velikokrat popolnoma drugačen pogled na težave otrok kot strokovni delavci. Staršem predstavimo/povemo kaj se je zgodilo (nanizamo dogodke), brez kakršnihkoli sodb (ne govorimo o tem, kako bi moralo biti in zakaj se je nekaj zgodilo).

5️⃣ PRAVILA

Pravila poučujemo enako kot učno snov. Na začetku jih predstavimo, zapišemo in jih poučujemo. Prikažemo primere, igre vlog.

Dosledno jih upoštevamo.

6️⃣ RED, DISCIPLINA

Postavimo jasna, kratka pravila in jih dosledno upoštevamo. Neželeno vedenje vedno ustavimo. Postavimo meje.

7️⃣ TIMSKO DELO

Vsi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa moramo imeti enaka pravila in jih dosledno upoštevati. To je edini način za »kolektivni« uspeh. Ko zaznamo težave, jih rešujemo na kolektivni ravni.

8️⃣ UČENJE SAMOREGULACIJSKEGA VEDENJA, SAMONADZOROVANJE, SAMOOBVLADOVANJE

Samopodoba se razvija postopoma, na njeno oblikovanje vplivajo razvojni dejavniki, izkušnje posameznika s samim seboj in z okoljem ter predvsem lastna ocena, kako ga vidijo in vrednotijo drugi. Samopodoba predstavlja eno temeljnih področij osebnosti. Pozitivna samopodoba pomeni, da se posameznik spoštuje, si zaupa in se ceni, si postavlja cilje in si prizadeva, da bi jih dosegel, sodeluje z drugimi, jih sprejema, ima prijatelje, se ne umika pred težavami, jih poskuša rešiti je pri svojih odločitvah samostojen, se lažje prilagaja spremembam, prevzema odgovornost za svoja dejanja, je večinoma dobro razpoložen.

Samozavedanje je zmožnost prepoznave lastnih misli, čustev in vrednot ter razumevanje njihovega vpliva na vedenje. Samouravnavanje je zmožnost učinkovitega uravnavanja lastnih misli, čustev in vedenj v različnih situacijah. Socialno zavedanje se nanaša na zmožnost doživljanja empatije in zavzemanja perspektive drugih. Odnosne spretnosti se nanašajo na možnost vzpostavljanja in ohranjanja pozitivnih in stabilnih odnosov z različnimi posamezniki in skupinami. Odgovorno sprejemanje odločitev je zmožnost sprejemanja konstruktivnih in spoištljivih odločitev v zvezi z lastnim vedenjem in socialnimi interakcijami.

10 SPODBUJANJE IN USTVARJENJE POZITIVNEGA OKOLJA, DOBRIH ODNOSOV

  • Pozitivna avtoriteta. V razredu je učitelj glavni!
  • Odnos strokovnega delavca naj ne temelji na čustvih.
  • Bodimo sproščeni, hecajmo se, smejmo se.
  • Jasna, kratka navodila.
  • Postavitev razreda, prostor v razredu, prazne stene.
  • Enako količino pozornosti namenimo pozitivnemu in negativnemu vedenju.
  • Difernciacija in individualizacija.
  • Otroci vedo, kdaj mi resno mislimo.
  • Veliko gibalne aktivnosti.

10 PEDOPSIHIATER, NEVROLOG

Vsekakor je pri izrazitejših težavah nujno poiskati pomoč ustreznih strokovnjakov.

Pri odpravljanju težav nam lahko pomagajo vaje:

POSTOPNO MIŠIČNO SPROŠČANJE

Malokdaj živimo v sedanjosti in se povsem osredotočamo na dejavnosti, ki jih opravljamo, to pa je lahko vzrok, da večino dejavnosti opravljamo z malo žara in učinkovitosti. Biti moramo kot otroci, ki vso svojo pozornost osredotočijo na trenutno dejavnost.

Sprostitveno tehniko postopnega mišičnega sproščanja je uvedel ameriški zdravnik prof. dr. Edmund Jacobson (1938).

Postopno sproščanje mišic je samoregulacijska tehnika, namenjena sproščanju telesne in duševne napetosti, s katero zmanjšamo dejavnost osrednjega živčnega sistema.

Temelji na vplivu telesa na duševnost, brez poseganja v duševne procese. Potrebujemo le dobro koncentracijo, ki jo s pomočjo omenjene tehnike lahko tudi urimo.

Telesna sproščenost, ki nastopi med izvajanjem te tehnike, se hitro generalizira ter preide v duševno umirjenost in občutek sproščenosti. Po Jacobsonu se moramo za mišično sproščenost (relaksacija) potruditi, in sicer z aktiviranjem skeletno-mišičnega sistema ter nedeljene pozornosti na razliko med napeto in sproščeno mišico, kajti le tako si lahko »mišični spomin« dobro zapomni občutek sproščenosti.

Kadar smo varni in neobremenjeni, brezskrbni in povsem duševno sproščeni, so povsem sproščene tudi skeletne mišice. Če dosežemo stanje sproščenosti mišic, možgani prek »mišičnega spomina« prikličejo v zavest vse občutke, ki so povezani s tem stanjem.

Raziskovalci so nedavno odkrili, da je eden od izredno hitrih načinov, kako vzpostaviti občutek sreče in veselja, postopek, pri katerem z mišicami sledimo predstavi, da med zobmi držimo svinčnik, ki se ga ne smemo dotakniti z ustnicami. Pri tem aktiviramo iste obrazne mišične skupine kot pri smehu. Če nekaj časa »prisilno« vztrajamo v tem položaju, se v večini primerov začnemo počutiti bolje.

Mišično sproščanje učinkovito zmanjšuje raven stresnih hormonov (kortizol) v telesu, kar so potrdile tudi klinične raziskave. Tehniko lahko izvajate stoje, sede ali leže. Postopno mišično sproščanje izvajate z zaporednim krčenjem in sproščanjem posameznih mišičnih skupin, pri čemer morate ves čas skrbeti za usmerjeno pozornost na razliko v občutku med napeto in sproščeno mišico.

Tehnika se utegne zdeti zelo preprosta, vendar za začetnika ni prav lahka. Povsem normalno je, če boste sprva težko razlikovali med občutki v posameznih mišičnih skupinah. Zaželeno je, da tehniko izvajate enkrat na dan; če boste to storili večkrat, si ne boste povzročili nikakršne škode.

Pri vadbi bodite pozorni na naslednje:

  • Zavestno stiskanje posameznih mišičnih skupin naj ne bo ne prešibko ne premočno. Mišice stiskajte od 5 do največ 7 sekund. Za vajo najprej postopno, vendar odločno (kot bi hoteli ožeti gobico za pomivanje posode) stisnite desno pest, dokler ne dosežete blagega drhtenja. Zatem mišice dlani sprostite, nato pa dlan znova odločno stisnite v pest, in sicer tako, da bodo mišice napete, vendar ne preobremenjene. Če mišice med vajo drhtijo, stiskate premočno. Napenjajte samo mišično skupino, ki se ji trenutno posvečate.
  • Preden nadaljujete z naslednjo mišično skupino, poskrbite za zavedanje občutka sproščenosti; temu se posvečajte vsaj 15 sekund, še bolje je, če ta faza traja 30 sekund.
  • Dihanje naj bo lahkotno in ritmično. Med stiskanjem dlani ne zadržujte diha. Med vadbo preprosto dovolite telesu, da samo poišče način, kako si bo zagotavljalo zadostne količine kisika. Dihanja torej ne nadzirajte zavestno, poskrbite le, da ga med koncentracijo ne boste nezavedno zadrževali. Dih nadzirajte samo med napenjanjem vsake posamezne mišične skupine: med njenim napenjanjem vdihujte, hkrati s sproščanjem pa olajšano izdihujte. Zatem ostanite osredotočeni na prijetne občutke sproščenosti v mišici, vmes pa nežno in enakomerno dihajte.

Postopno mišično sproščanje ponuja zaščito pred stresom, lajša bolečine, blaži stresni odziv, znižuje visok krvni tlak, dviguje raven energije, izboljša koncentracijo ter zmanjšuje pogostnost napak pri študiju in delu, zmanjšuje pogostnost glavobolov, lajša nespečnost.

Vaj ne izvajajte v kolikor imate zelo povišan krvni tlak, vam je vadbo odsvetoval zdravnik in/ali strokovnjak s področja duševnega zdravja, ste v položaju, ki zahteva neposredno pozornost (vožnja, upravljanje stroja, kuhanje, čuvanje otrok …), ste pod vplivom drog in/ali alkohola, trpite zaradi odtegnitvenih simptomov (droge in/ali alkohol), ste zelo čustveno razburjeni in težko obvladujete svoje obnašanje, izgubljate stik z resničnostjo, se prhate ali kopate v kadi, plavate v morju, jezeru ali bazenu, neposredno pred in po večji telesni obremenitvi, imate vnetje mišic ali mišične krče.

Vaje za sproščanje našo zavest oddaljijo od misli, nabitih s čustvi, in jih usmerijo k čustveno nevtralnim aktivnostim, kot so ozaveščanje dihanja ali različnih delov telesa, s tem pa um oddaljijo od vsakdanjih vzorcev zaskrbljenosti ali nezadovoljstva.

Kako uspešno bo sproščanje, je odvisno od tega, kako dobro se boste osredotočili na sam proces oz. usmerili zavest na določen del telesa ali dihanje.

ČUJEČNOST

Čuječnost je osredotočeno zavedanje ali zavestna pozornost.

Pomeni zavedati se svojega počutja, razpoloženja, misli, zaznav, spominov, predstav, ki so trenutno prisotni v našem doživljanju, brez presojanja, ne glede na dobro ali slabo. Pomeni sprejemanje sebe takšnega, kot smo v tem trenutku, zavedanje svojih misli, občutkov, vedenja.

Življenje je lepo!

Alenka Stare, prof. def.