10 Korakov uspešnega reševanja težav – za starše

»Potrudi se, da ne postaneš človek uspeha. Postani raje človek vrednot.« (Albert Einstein)

KORAK – SPODBUDNO DOMAČE OKOLJE

Za uspešen razvoj otroka in proces vzgoje je najprej treba zadovoljiti osnovne potrebe po varnosti in ljubezni. V domačem okolju otrok potrebuje ustrezno rutino, red in zgled odraslih ljudi.

Tudi osnovne fiziološke potrebe otroka morajo biti zadovoljene:

Ustrezna prehrana (čim manj predelane hrane, sladkorja, sladkih pijač …).
Ustrezna vsakodnevna higiena (vsako jutro in zvečer).
Ritem spanja (otrok potrebuje 9 ur spanja dnevno v mirnem in temnem prostoru).
Gibanje na svežem zraku vsak dan.

V današnjem času je izjemno pomembna ustrezna uporaba elektronskih naprav. Otrok do tretjega leta le teh naj ne uporablja. Kasneje pa ga z zgledom učimo ustrezne uporabe.

Preberite tudi – Posledice pretirane uporabe zaslonov – Alenka Stare.

KORAK – ZADOVOLJEN, UMIRJEN IN VESEL STARŠ!

STARŠI moramo v prvi vrsti skrbeti zase. Če smo mi zadovoljni in uspešni, bomo to predajali naprej in nasprotno.

Če to niste, začnite delati na sebi.

Kako?

Težko!

A ni nemogoče.

Najprej se moramo zavedati, da nam ne gre najbolje. In polovica dela je narejenega.

Osredotočimo se na čustva, ki jih doživljamo ob nekem neuspehu pri vzgoji in odnosih znotraj družine.

Vsekakor je prav, da svojih čustev ne skrivamo. Vendar se je treba naučiti, da ob težavah, ki se pojavljajo v procesu vzgoje, čustva jeze, strahu in besa, niso primerna.

Svoj položaj v vlogi starša s tem izjemno poslabšujemo. Kadar smo pod vplivom teh čustev, ne zmoremo realno in ustrezno reagirati.

Vas je kdaj strah?

Ste kdaj jezni na otroke?

Otroci strah začutijo predvsem tisti, ki imajo težave na področju vedenja.

Vsa ta čustva so popolnoma normalna in prav je, da jih doživljamo. Vendar moramo znati z njimi pravilno ravnati. Strahu, jeze in besa nikoli ne »prenašajmo« na otroka.

Pogovorimo se o svojih čustvih s partnerjem, prijateljem, po potrebi tudi s terapevtom, predelajmo jih!

In ne pozabite, da jeza povzroča gube, zato se nasmehnite.

Pomemben del vzgoje je sprejemanje in upoštevanje čustev svojih otrok, tudi neprijetnih, vendar omejujemo neželena vedenja.

Razumemo in sprejemamo jezo, ne dovolimo pa agresivnega vedenja.

Otroka sprejmemo takega, kot je!

Nudimo mu varno in prijazno okolje. Od njega pričakujemo in zahtevamo tisto, česar je zmožen.

Otroci si želijo biti sprejeti in hrepenijo po naši pozornosti.

Otroci potrebujejo dobro vodenje z jasnimi in konkretnimi cilji!

KORAK – POGOVOR Z OTROKOM in OPAZOVANJE OTROKA

Pogovor z otrokom opravimo, če je otrok zmožen ustreznega govora, pogovora in razumevanja. Sicer se osredotočimo zgolj na opazovanje.

Pogovor z otrokom naj vedno temelji na spoštovanju in razumevanju, brez očitajočega tona in pogleda.

Pomembno je, da otroku pustimo, da pove vse svoje občutke in misli brez naših sodb.

VPRAŠANJA, ki jih zastavljamo otroku, naj se začnejo s kako, kje, kdaj … NE ZAKAJ?

Otroka opazujemo v različnih situacijah. S pomočjo tega poskušamo ugotoviti vzvode za neželena vedenja. Katere so tiste situacije (lahko je hrup, svetloba, gneča, konflikti s sovrstniki …), ki izzovejo neželeno vedenje.

Naš namen naj bo ugotoviti, kaj je vzrok in povod za težave in neželeno vedenje.

KORAK – NAČRT REŠEVANJA TEŽAV

Opredelimo vedenje, ki ga želimo spremeniti.

Naredimo analizo predhodnih dogodkov, ki lahko »povzročijo« neželeno vedenje. S tem želimo ugotoviti, kakšno funkcijo ima tako vedenje.

Neželeno vedenje nadomestimo z ustreznejšim in opredelimo posledice ustreznega vedenja.

Spodbujanje ustreznega vedenja naj temelji na sistematičnem pozitivnem podkrepljevanju.

Ugotovimo, kaj je otroka motiviralo v preteklosti in česa si želi (pohvale, privilegiji).

Pozitivno vedenje povežemo z »nagrado«. Nagrada naj bo usmerjena v kvalitetno preživljanje prostega časa. Naj bo vezana na dejavnosti, vsebine (Nikoli na materialne dobrine!), ki so otroku všeč, in obratno (»kazen«).

KORAK – PRAVILA

Pravila poučujemo enako kot učno snov.

Pravila, ki jih želimo uvesti, predstavimo s pomočjo slikovnega gradiva in razlage, ki jo otrok lahko razume.

Na začetku jih predstavimo, zapišemo in jih poučujemo.

Prikažemo primere, igre vlog. Vedno pozitivno vedenje podkrepimo s pozitivnimi povratnimi informacijami in obratno.

Dosledno jih upoštevamo vsi vpleteni v vzgojni proces.

Vsaka kršitev pravil mora imeti posledico (skrajšan čas ali odvzem ljubih dejavnosti).

KORAK – RED IN DISCIPLINA

Postavimo jasna in kratka pravila (slikovno gradivo in pogovor) in jih dosledno upoštevamo.

Neželeno vedenje vedno ustavimo. Postavimo meje.

Pripravimo »HIŠNI RED,« kamor zapišemo in narišemo vsa pravila, ki jih želimo vnesti v svoj vsakdan.

Red in pravila otroku omogočajo, da se počuti varnega.

KORAK – TIMSKO DELO

Vsi, ki v domačem okolju sodelujemo pri vzgoji otroka, moramo imeti enaka pravila in jih dosledno upoštevati.

KORAK – VAJA DELA MOJSTRA

SOCIALIZACIJA, SAMOPODOBA IN UČENJE SAMOREGULACIJSKEGA VEDENJA

Do neželenih vedenj prihaja predvsem zaradi slabo usvojenih socialnih veščin, tehnik uravnavanja lastnih čustev in doživljanja samega sebe. Večina otrok v spodbudnem domačem okolju razvije ustrezne strategije spopadanja s čustvi.

Na učinkovito vedenje otroka znotraj družine in širše družbe vpliva ustrezen razvoj socializacije in samopodobe.

Socializacija je proces učenja ustreznega funkcioniranja v družbi. Več o socializaciji – Socializiran otrok – Alenka Stare.

Samopodoba se razvija postopoma, na njeno oblikovanje vplivajo razvojni dejavniki, izkušnje otroka s samim seboj in z okoljem ter predvsem lastna ocena, kako ga vidijo in vrednotijo drugi.

Samoregulacijsko vedenje se nanaša na sposobnost posameznika, da nadzoruje svoje lastno vedenje, čustva in misli ter prilagaja svoje odzive različnim situacijam. Gre za notranji proces, ki omogoča posamezniku, da učinkovito obvladuje svoje vedenje in se prilagaja okolju brez zunanjega nadzora ali vodenja.

Nadzorovanja svojih misli, čustev, občutkov in obnašanja se otrok nauči tako, da opazuje in se odziva na samoregulacijsko obnašanje odraslih.

Otrok se skozi proces odraščanja, najprej znotraj družine, skozi zgled, uči prepoznave lastnih misli, čustev in vrednot ter razumevanja njihovega vpliva na vedenje.

Vse omenjene veščine se razvijajo že v zgodnjem otroštvu. Urimo jih vsak dan, v odnosih znotraj družine, prijateljev in sovrstnikov, predvsem z zgledom.

Pri učenju omenjenih veščin si lahko pomagamo z vajami zbranega poslušanja, postopnega mišičnega sproščanja, vizualizacije, čuječnosti, dihalnimi tehnikami in gibalnimi vajami za urjenje pozornosti in koncentracije.