Vzgoja otrok – kako se je lotiti?

Vzgoja je proces razvoja in oblikovanja vrednot, navad, interesov, volje, čustev in motivov.

Je odnos med otrokom in odraslim (starši), pri katerem gre za prenos vrednot in našega načina življenja na otroka s ciljem, da otrok zraste v odgovornega in zadovoljnega odraslega človeka.

Kdaj se začne vzgajati otroka?  

Proces vzgoje se začne, še preden se otrok rodi! Ker je vzgoja proces prenosa naših vrednot in našega načina življenja na otroka, je zares pomembno, da smo popolnoma samostojni in odrasli, preden se odločimo za otroka. 

Kako se lotiti vzgoje? 

Vzgoje se lotimo z delom na sebi, ker bomo le tako lahko predali naprej ustrezne vrednote in predvsem odnos do okolja, narave in vseh živih bitij. Zavedati se moramo, da je vzgoja predvsem nezavedni prenos naših dejanj, besed, misli in našega načina življenja na otroka.

V procesu vzgoje je treba posebno pozornost nameniti ustreznemu čustvenemu in socialnemu razvoju.

Sorodna vsebina: Vzgojni model za sodobni čas – Alenka Stare

Razvoj socialnih veščin in čustvene inteligence. 

Dobre socialne veščine in čustvena inteligenca omogočajo posameznikom, da se učinkovito povezujejo z drugimi, rešujejo konflikte in delujejo kot del skupine. Vse to se seveda med seboj prepleta.

Razvoj socialnih veščin je izjemno pomemben za uspešno funkcioniranje tako doma kot zunaj doma. Pomembno je, da otrok zna prepoznati lastna čustva. To pomeni zavedanje, kako se počuti v določenem trenutku in kako ta čustva vplivajo na njegove misli in vedenje. Pogovor in razmišljanje o lastnih izkušnjah in občutkih otroku pomaga pri boljšem razumevanju sebe in svojih reakcij.

Otroka je treba naučiti tudi, kako obvladovati in usmerjati svoja čustva na zdrav način. Predvsem učenje samonadzora – kako se ustaviti, preden »izbruhnemo« (jeza, bes), premisliti in izbrati ustreznejši odziv.

Razvoj čustvene inteligence vključuje tudi sočutje, kjer posameznik razume stisko drugih in aktivno išče načine, kako pomagati.

Sočutje pomeni, da se lahko postavimo v čevlje drugega in razumemo njegova čustva in občutke. Pomemben del sočutja je sposobnost poslušanja brez presojanja, z namenom razumevanja sogovornika. 

Čustvena inteligenca vključuje tudi sposobnost vzdrževanja zdravih in konstruktivnih odnosov. K temu pripomore razvijanje veščin učinkovite komunikacije, kot so asertivnost, jasno izražanje in reševanje konfliktov, razumevanje in spoštovanje drugih ter sodelovanje pri reševanju težav in doseganju skupnih ciljev.

Sposobnost sodelovanja z drugimi v obdobju otroštva lahko najbolje razvijamo skozi igranje družabnih iger in skupinskega dela. Pri skupinskih igrah urimo potrpljenje, pozornost, strpnost, spoštovanje in samozavest. Tudi skozi igre vlog se lahko dobro razvijajo vse omenjene veščine, ki so nujno potrebne za uspešno funkcioniranje v družbi.

Pomen igre in druženja z vrstniki v obdobju otroštva

Igra in druženje z vrstniki imata izjemno pomembno vlogo pri celostnem razvoju otroka. Skozi te interakcije otroci uživajo in se zabavajo ter razvijajo pomembne veščine, ki jih bodo uporabljali skozi vse življenje. 

1. Socialni razvoj

Skozi igro z vrstniki otroci razvijajo pomembne socialne veščine, kot so deljenje, sodelovanje, pogajanje in reševanje konfliktov. Naučijo se, kako komunicirati z drugimi, kako se vključiti v skupinsko igro in kako spoštovati pravila ter mnenja drugih.

Med igro se otroci učijo prepoznavati in razumeti čustva drugih, kar prispeva k razvoju empatije. Postanejo bolj občutljivi za potrebe in občutke svojih vrstnikov.

2. Emocionalni razvoj

Igra z vrstniki otrokom omogoča varno izražanje lastnih čustev in učenje, kako se soočiti s frustracijami, razočaranjem in veseljem. Naučijo se tudi, kako obvladovati svoje potrebe in prilagoditi svoje odzive v različnih situacijah.

Uspešno sodelovanje v igri in druženju z vrstniki prispeva k razvoju otrokove samozavesti in samopodobe. Otroci skozi druženje z vrstniki pridobivajo tudi občutek lastne vrednosti.

3. Kognitivni razvoj

Igra pogosto vključuje reševanje težav in iskanje rešitev, kar spodbuja kognitivni razvoj. Otroci se učijo logičnega razmišljanja, načrtovanja in odločanja. Skozi igro razvijajo svojo domišljijo in ustvarjalnost. Simbolična igra, kjer otroci prevzemajo različne vloge, jim pomaga razumeti svet okoli sebe in raziskovati različne perspektive.

4. Gibalni razvoj

Igra, kot so tek, plezanje, lovljenje in skakanje, pomaga pri razvoju grobomotoričnih spretnosti. Natančnejše igre, kot sta sestavljanje kock ali risanje, pa razvijajo finomotorične spretnosti. Skozi igro otroci spoznavajo svoje telesne sposobnosti in omejitve, kar je pomembno za varno gibanje in koordinacijo.

5. Moralni in etični razvoj

Igra pogosto vključuje določena pravila, ki jih morajo otroci spoštovati. Skozi to se naučijo pomena poštenosti, pravilnega vedenja in spoštovanja dogovorov. Sodelovanje v igri spodbuja občutek za pravičnost, saj se otroci učijo enakopravnega sodelovanja in upoštevanja drugih pri delitvi igrač in nalog.

Družabne igre in interakcije z vrstniki v otroštvu postavljajo temelje za vzpostavljanje in ohranjanje trajnih prijateljstev in drugih medosebnih odnosov v odraslosti. Otroci, ki se redno družijo z vrstniki, razvijejo boljšo socialno inteligenco, kar jim omogoča lažje prilagajanje v različnih družbenih situacijah. Postajajo bolj prilagodljivi in se lažje prilagajajo spremembam, saj se skozi igro srečujejo z različnimi situacijami in potrebami svojih vrstnikov. Skozi igro se otroci učijo sprejemati različne poglede in stališča, kar je ključnega pomena za razvoj strpnosti in razumevanja v družbenih interakcijah.

Pomen prostega časa in igre brez strukturiranih pravil

Prosta igra brez vnaprej določenih pravil spodbuja otroke k samostojnemu razmišljanju, vodenju in organizaciji aktivnosti. To jim pomaga razvijati občutek za odgovornost in samoiniciativnost. Otroci se učijo raziskovati svet okoli sebe, razvijajo svoje interese in se učijo skozi lastne izkušnje.

Igra in druženje z vrstniki sta torej izjemno pomembna za celosten razvoj otroka, saj prispevata k razvoju socialnih, emocionalnih, kognitivnih in gibalnih veščin, ki so temelj za uspešno in zadovoljno življenje.

Razvoj samostojnosti

Spodbujanje samostojnosti otrokom pomaga razvijati samozavest, odgovornost in sposobnost reševanja težav. Samostojni otroci so bolje pripravljeni na spopadanje z življenjskimi izzivi in so bolj motivirani za dosego svojih ciljev. 

10 korakov za spodbujanje samostojnosti

1. Postavljanje jasnih pričakovanj

Otrokom razložite, kaj pričakujete od njih. Na primer: če pričakujete, da bodo sami pospravili svoje igrače, jim to jasno povejte in jih naučite, kako to storiti. Za razvijanje samostojnosti sta pomembna red in rutina. Rutina pomaga otrokom razumeti, kaj se od njih pričakuje, in jim omogoča, da postopoma prevzemajo odgovornost za določene naloge, kot so priprava na spanje, urejanje šolskih potrebščin, domače naloge ali pomoč pri gospodinjskih opravilih.

2. Dajanje ustreznih nalog glede na starost

Začnite z preprostimi nalogami, ki so primerne za otrokovo starost. Mlajši otroci lahko začnejo z nalogami, kot je pospravljanje igrač, starejši otroci pa lahko prevzamejo bolj zapletene naloge, kot je priprava preprostega obroka.

Ko otrok uspešno opravlja določeno nalogo, mu postopoma dodeljujte več odgovornosti. To lahko vključuje samostojno opravljanje domačih nalog, načrtovanje svojih dnevnih aktivnosti ali pomoč pri družinskih opravilih.

3. Spodbujanje odločanja

Otrokom omogočite, da izbirajo med različnimi možnostmi. Na primer: dovolite jim, da izberejo, katero obleko bodo oblekli, katero knjigo bodo prebrali ali katero igro bodo igrali. S tem razvijajo občutek samonadzora in odgovornosti za svoje odločitve.

Starejše otroke vključite v nekatere družinske odločitve, kot je načrtovanje družinskih izletov ali odločanje o skupnih aktivnostih. To jim daje občutek, da njihovo mnenje šteje.

4. Podpora pri reševanju težav

Ko se otrok spopade s težavo, ga spodbujajte, da najprej sam poskusi najti rešitev. Postavite mu vprašanja, ki ga bodo vodila k iskanju rešitve, kot na primer: Kaj misliš, da bi lahko naredil v tej situaciji? Kako bi rešil problem?. Pomembno je, da se otrok iz svojih napak uči ter na podlagi tega lažje išče rešitve pri prihodnjih problemih in se zaveda, da so napake del življenja.

5. Samozavest

Pohvalite otroka za njegove dosežke, ko uspešno opravi nalogo ali se samostojno sooči z izzivom. Pohvala vpliva na otrokovo samozavest. Vsekakor pa s pohvalami ne smemo biti razsipni. Pohvalite takrat, ko se otrok zares potrudi.

Pomagajte otroku prepoznati njegova močna področja in uspehe. Na primer: če je otrok uspešen v reševanju matematičnih nalog, ga spodbudite, naj si postavi nove izzive na tem področju.

6. Spodbudno domače okolje

Spodbudno okolje pomeni predvsem zagotavljanje osnovnih potreb po varnosti in ljubezni. To pomeni, da ima otrok okoli sebe ljudi, ki mu na vsakem koraku nudijo varnost in ljubezen. Poleg tega to zajema vsakodnevno komunikacijo oziroma pogovor o vsakdanjih pojavih, predmetih in dogajanjih ter pripovedovanje zgodb. Predvsem pa ustrezen zgled USPEŠNIH IN ZADOVOLJNIH odraslih ljudi. Če smo mi zadovoljni in uspešni, bo tak tudi naš otrok. Če se otrok rodi in razvija v spodbudnem okolju, se bo večina pričakovanih veščin in spretnosti spontano razvila skozi vsakodnevne dejavnosti in prosto igro.

7. Spodbujanje odgovornosti

Določite redne naloge, za katere je otrok odgovoren, na primer skrb za hišnega ljubljenčka, pospravljanje sobe ali pomoč pri pripravi mize. To mu pomaga razumeti pomen odgovornosti in samodiscipline.

Redno spremljajte otrokovo uspešnost pri izpolnjevanju njegovih odgovornosti in mu nudite konstruktivno povratno informacijo, ki mu pomaga napredovati.

8. Zgled

Otroci se veliko učijo s posnemanjem. Če bodo imeli zgled odraslih, ki se znajo samostojno soočati z izzivi, bodo tudi sami lažje razvijali to veščino. Delite z otrokom svoje izkušnje o tem, kako ste se naučili biti samostojni in kako ste se spopadali z izzivi. To jih lahko navdihne in opogumi.

9. Vztrajnost

Naučite otroka, da je pomembno vztrajati pri nalogah, tudi ko postanejo težke ali dolgočasne. To lahko vključuje dokončanje projekta, vztrajanje pri učenju nove veščine ali reševanje težave. Ko otrok uspešno dokonča težko nalogo, pohvalite njegov dosežek. To ga bo spodbudilo, da se tudi v prihodnje trudi in ne odneha, ko se sooči z izzivi.

10. Podpora in spodbuda

Pomembno je, da otrok ve, da mu boste vedno na voljo za pomoč, če jo bo potreboval, vendar se poskušajte izogibati reševanju težav namesto njega. Namesto tega mu nudite podporo in spodbudo, da sam pride do rešitve.

Medtem ko spodbujate samostojnost, bodite pozorni, da ne pričakujete preveč. Vsak otrok se razvija s svojim tempom in pomembno je, da spoštujete njegov razvojni ritem.

Vaje za spodbujanje samostojnosti in učenje ustreznega vedenja: https://alenkastare.si/vaja-dela-mojstra/

Kaj zmore vaš otrok?

Smernice glede razvoja samostojnosti

2–3 leta: Otrok lahko pomaga pri pospravljanju in shranjevanju igrač v škatle. Z mehko krpo lahko briše prah z nizkih površin. Sam si poskuša obleči majico ali hlače. Sodeluje pri enostavnih dnevnih aktivnostih.

4–5 let:: Lahko prinese krožnike, pribor ali prtičke na mizo. S pomočjo zalivalke lahko zaliva rastline. Z malo pomoči lahko pospravi posteljo. Samostojno pospravi svoje igrače in zloži oblačila v nizko omaro.

6–7 let: Lahko obriše posodo ali jo zloži v pomivalni stroj. Lahko zloži svoja oblačila in jih pospravi v omaro. Pomaga pri preprostih kuhinjskih in hišnih opravilih, odnese smeti do bližnjega smetnjaka. Samostojno naredi domačo nalogo in pripravi šolske potrebščine.

8–9 let: Otrok lahko pobriše prah, posesa, pomete. Lahko pripravi in pospravi mizo. Lahko skrbi za hišnega ljubljenčka. Popolnoma samostojno pospravi svoje stvari in pospravi sobo. Samostojno skrbi za osebno higieno in čistočo. Pospravi za sabo. Samostojno hodi v šolo.

10–12 let: Otrok lahko pomaga pri pranju, obešanju in zlaganju perila. Pomaga pri pripravi obrokov. Popolnoma samostojno poskrbi za svoje osebne stvari, zlaga oblačila in skrbi za osebno higieno.

13 let in več: Otrok lahko pripravi preproste obroke, postreže in pospravi. Lahko pomaga pri vrtnarjenju, pranju avtomobila, čiščenju kopalnice in stanovanja. Lahko mu zaupate manjše nakupe ali skrb za žepnino.

Vse naloge seveda prilagodimo glede na sposobnosti in interese otroka ter ga spodbujamo s pohvalo za dobro opravljeno delo.

Ko otroku postopoma zaupamo naloge, ki so primerne njegovi starosti, mu omogočamo, da razvija občutek samostojnosti. S tem se uči, kako se soočati z izzivi in kako uspešno dokončati naloge brez stalnega nadzora odraslih.

Ko otrok uspešno opravi nalogo, dobi občutek zadovoljstva. To povečuje njegovo samozavest in občutek lastne vrednosti. Vsak uspeh, pa naj bo še tako majhen, mu pomaga razumeti, da je sposoben doseči zastavljene cilje.

Naloge in odgovornosti otroka učijo, kako organizirati čas in se soočati z obveznostmi. Te delovne navade so izjemno pomembne za kasnejši uspeh v šoli, na delovnem mestu in v življenju nasploh.

Ko otroku zaupamo naloge ali odločitve, mu s tem pokažemo, da verjamemo v njegove sposobnosti. To zaupanje spodbuja otroka, da prevzame odgovornost za svoja dejanja.

Reševanje izzivov, ki se pojavijo pri vzgoji otroka

Reševanje izzivov, ki se lahko pojavijo pri vzgoji otroka, zahteva veliko potrpežljivosti, prilagodljivosti in doslednosti:

1. Jasno določite pravila in pričakovanja, hkrati pa bodite dosledni pri njihovem uveljavljanju.
2.  Aktivno poslušajte otroka, spodbujajte odprt pogovor in bodite pozorni na njegova čustva.
3. Naučite otroka reševati težave mirno, s poudarkom na razumevanju in iskanju kompromisov.
4. Postopno povečujte otrokovo odgovornost, kar mu bo pomagalo graditi samozavest.
5. Ohranite in spodbujajte smisel za humor.

Sorodna vsebina: permisivna vzgoja

Trma in neustrezno vedenje

Trma je pogosta pri majhnih otrocih, ki se učijo izražati svojo neodvisnost in želje. Pojavlja se, ko otrok vztraja pri svojem, kljub navodilom ali zahtevam staršev. Ob pojavu trme je pomembno, da ostanete mirni, se ne odzovete impulzivno ali jezno. Otroku s svojim mirnim vedenjem pokažite, kako se soočiti s frustracijami.

Trma pogosto izvira iz preizkušanja meja. Bodite dosledni pri postavljanju meja in njihovem spoštovanju.

Otroci včasih ignorirajo pravila ali se vedejo neprimerno, kar je lahko posledica različnih dejavnikov, vključno s pomanjkanjem pozornosti, želje po neodvisnosti ali preprosto raziskovanjem sveta. Otrok se mora naučiti, da imajo njegova dejanja posledice. 

Poskrbite, da so posledice jasne, dosledne in primerne starosti. Vsekakor mora otrok občutiti posledice neprimernega vedenja (odvzem ljubih aktivnosti). Bodite pozorni na pozitivno vedenje in ga nagradite s pohvalo – sistem nagrajevanja. To lahko vključuje nalepke, točke ali majhne nagrade za ustrezno vedenje, kar otroka motivira, da sledi pravilom. Vsekakor pa to ne sme biti pogojevanje: »Če boš priden, boš dobil sladoled.« Otrok se iz nenehnega pogojevanja in nagrajevanja nauči, da bo za vsak trud nekaj dobil. In potem se trudil zgolj zaradi nagrade. V življenju pa ni vedno tako, včasih se lahko zelo potrudi, pa ni nagrade. Zato je treba izhajati iz zadovoljstva. Ko nekaj naredimo in se potrudimo, smo zadovoljni! To je edini pravilen in popolnoma naraven proces človeškega življenja, ki nam daje motivacijo za nadaljnje doseganje ciljev.

Tekmovalnost med sorojenci

Rivalstvo med sorojenci je naravno, saj otroci tekmujejo za pozornost in naklonjenost staršev. Spodbujajte sodelovanje med sorojenci, tako da vključite otroke v dejavnosti, ki zahtevajo timsko delo, kjer lahko sodelujejo in se učijo medsebojnega spoštovanja. Poskrbite, da vsak otrok dobi svojo posebno pozornost, kar zmanjšuje potrebo po tekmovanju. Nikoli ne primerjajte otrok, osredotočite se na individualne dosežke vsakega otroka.

Nezmožnost obvladovanja čustev

Otroci se pogosto soočajo z izzivi pri izražanju in obvladovanju čustev, kar lahko vodi do izpadov jeze ali besa.

Pomagajte otroku prepoznati in poimenovati njegova čustva, na primer z vprašanji: Kako se počutiš?, Kaj te jezi?, Kako bi ti to naredil?. Otroci se učijo s posnemanjem. Če sami ustrezno obvladujete svoja čustva, bodo tudi oni bolje razumeli, kako naj ravnajo v podobnih situacijah. Naučite otroka tehnik obvladovanja čustev, kot so globoko dihanje – 3-krat vdihni in izdihni, gibalne vaje, štetje do deset ali uporaba najljubšega predmeta, ki jih pomiri.

Odlašanje pri nalogah

Nekateri otroci se težko osredotočijo na naloge ali opravila, pogosto odlašajo, ali se izogibajo odgovornosti. Razdelite naloge na manjše dele. Pomagajte otroku načrtovati čas (dnevni ali tedenski urnik, slikovno gradivo).

Odvisnost od tehnologije

V današnjem času so otroci vse bolj navezani na tehnologijo, kar lahko vpliva na njihove socialne interakcije, spanje in vedenje. Navodila za ustrezno uporabo elektronskih naprav pri otrocih – Alenka Stare

Vsak otrok je edinstven in izzivi pri vzgoji se lahko razlikujejo. Pomembno je, da odrasli ostanemo potrpežljivi, prilagodljivi in pripravljeni na učenje skupaj z otrokom. Vzgoja temelji na razumevanju, komunikaciji in doslednosti, kar omogoča otroku, da raste v odgovorno in samozavestno osebo.

Več o vzgoji lahko preberete v priročniku: Vzgojno zahtevni otroci  ali slišite na predavanju: predavanje Priprava na vstop v šolo

Življenje je lepo!

Alenka Stare, prof. def.