Vaje za bralno razumevanje

Učenje branja je ključno za razvoj otrok in njihovo izobraževanje, kajti branje omogoča razvoj besednega zaklada in razumevanje sveta okoli nas. Bralna pismenost je temeljna veščina, ki omogoča posamezniku uspešen razvoj in enakost v družbi. Predstavljamo pomen bralne pismenosti in kako jo razvijamo pri otrocih, skozi postopno učenje razumevanja prebranega besedila.

Kaj je branje? Branje je najpomembnejša veščina v procesu vzgoje in izobraževanja. Omogoča nam, da se lahko učimo in razvijamo.

Zakaj beremo? Zato, da širimo svoj besedni zaklad in se lahko učimo.

Kaj je bralna pismenost? Bralna pismenost je sposobnost posameznika za uspešen razvoj, svobodo, ozaveščanje in enakost. Omogoča nam razvoj lastnih potencialov in uspešno sodelovanje v družbi.

Ustrezna bralna pismenost pomeni avtomatično prepoznavanje besed, tekoče branje in natančno razumevanje neznanega besedila ter pravilno zapisovanje.

Ko otrok zna tekoče brati in razume prebrano, se lahko uči.

Bralno razumevanje se razvija postopoma na treh ravneh:

1. BESEDNO RAZUMEVANJE

Pomeni poznavanje in razumevanje pomena posameznih besed. Otrok razume besede in zna razložiti njihov pomen.

Primer:

KUŽA (Kuža je žival. Mojemu kužku je ime Piki. Kuža ima kosmat kožuh.)

JABOLKO (Jabolko je sadež. Jabolko zraste na drevesu. Jabolko lahko pojemo.)

2. SKLEPANJE

Pomeni natančno razumevanje prebranega besedila in njegove vsebine. Otrok po prebranem besedilu obnovi in razloži prebrano. Pojasni dogajanje in odnose med posameznimi osebami v besedilu.

3. UPORABNO RAZUMEVANJE

Pomeni uporabo pridobljenega znanja v novih situacijah. Otrok zna pojasniti pomen posameznih informacij in loči resnične od neresničnih. Posamezna besedila lahko dopolni in nadaljuje s svojimi idejami.

Vaja dela mojstra – vaje za bralno razumevanje

Cilj učenja branja je razumevanje prebranega besedila. Besedila za razumevanje morajo biti enostavna, razumljiva in primerna otrokovi starosti. Razumevanje lahko urimo, če otrok zmore razumeti besedišče, ki ga besedilo vsebuje.

Vaje za razumevanje prebranega besedila zajemajo predvsem branje in obnavljanje ter urejanje različnih besedil. Pogoj za uspešno bralno razumevanje je uspešno usvojena tehnika branja – 10 Stopenjski model učenja branja – Alenka Stare.

Vrstni red učenja razumevanja prebranega:

beremo posamezne kratke besede in opišemo njihov pomen,
beremo posamezne daljše besede in opišemo njihov pomen,
beremo posamezne kratke povedi in opišemo njihov pomen,
beremo posamezne daljše povedi in opišemo njihov pomen,
beremo kratka besedila in opišemo, kaj smo prebrali, odgovarjamo na zastavljena vprašanja,
beremo daljša besedila in opišemo, kaj smo prebrali, odgovarjamo na zastavljena vprašanja.

Pri 5 do 6 letniku je izjemnega pomena, da bere kratka in enostavna besedila. Besedila naj bodo pripravljena na ustrezni podlagi, brez motečih dejavnikov. Ko otrok neko besedilo prebere, ga spodbudimo, da poskuša s svojimi besedami (v kratkih povedih) obnoviti prebrano. Na začetku mu lahko ponudimo oporna vprašanja. Ob tem dosledno upoštevamo pripovedovanje v celih povedih. Postopoma prehajamo na pisno odgovarjanje na vprašanja o prebranem. Pri tem prehajamo tudi na tiho branje.

Najprej beremo posamezne kratke besede in razložimo njihov pomen.

Primer: MUCA – Kdo ali kaj je to? Opiši. (Muca je žival. Doma imam muco. Ime ji je Luna).

Nato nadaljujemo z branjem daljših besed, kratkih povedi, daljših povedi, kratkih in daljših besedil.

Ob branju povedi in besedil obnovimo prebrano in odgovarjamo na zastavljena vprašanja.

Primer: Metka ima rumeno majico. – Kaj ima Metka? Kakšno majico ima Metka? Kdo ima majico? (Metka ima majico. Metka ima rumeno majico. Metka ima majico.)

Odgovarjamo vedno v celih povedih. Tako razvijamo tudi besedni zaklad in govor. Ob branju kratkih besedil smo pozorno na izbiro besedišča. Besedila morajo biti enostavna, kratka, razumljiva in primerna otrokovi starosti. Vsebujejo naj kratke povedi. Razumevanje lahko urimo, če otrok razume besedišče, ki ga besedilo vsebuje.

Otrok med branjem besedilu sledi s prstom, glasno bere in ob tem poskuša besedilo prebrati čim bolj tekoče z upoštevanjem intonacije (vejica, pika).

Po branju:

Otrok najprej samostojno obnovi, kaj je prebral.
Nato mu zastavimo nekaj vprašanj o prebranem. (Kako je ime muci? -Muci je ime Luna. Kakšne barve je muca? – Muca je bele barve. Kje muca čaka? – Muca čaka pred vrati.)
Otrok prebrano nariše.
Otrok nadaljuje zgodbo s svojimi idejami.

Ko je razumevanje prebranega usvojeno, preidemo na tiho branje in pisno odgovarjanje na vprašanja o prebranem.

Pred in po vsakem branju in poslušanju se pogovarjamo o prebranem besedilu in ga vrednotimo, primerjamo, analiziramo in presojamo.

Vprašamo otroka: Kaj pa ti misliš? Kako bi pa ti to naredil? Imaš muco? Bi jo imel? Kako bi ji dal ime? Kako bi se ti odločil?

Dodatne vaje za urjenje razumevanja prebranega:

Prepisovanje besedil.
Urejanje besedil.
Iskanje napak v besedilu.
Iskanje posameznih črk, zlogov in besed v besedilu.
Dopolnjevanje besedil.
Nadaljevanje besedil s svojimi idejami.

Primer besedila za začetno učenje razumevanja prebranega:

MIHA HODI V ŠOLO. ŠOLA JE VELIKA STAVBA. V NJEJ SO UČILNICE. VSAK DAN GRE V ŠOLO PEŠ. NA HRBTU NESE TORBO. V TORBI STA ZVEZEK IN PERESNICA. KO PRIDE V ŠOLO, OBUJE COPATE. MIHA RAD HODI V ŠOLO.

Vaje za razvijanje razumevanja prebranega – Kako pa ti bereš? – Alenka Stare

Kaj je CILJ učenja branja?

Naš cilj v procesu učenja in poučevanja je usposobiti otroke za presojanje in vrednotenje prebranih besedil.

V današnjem času je vrednotenje prebranega izjemno pomembno, saj smo iz vseh strani zasuti z informacijami, ki niso nujno resnične. Vsak dan slišimo ali preberemo veliko informacij preko spleta, družabnih omrežij ali televizije. Zato je veščina vrednotenja prebranega in slišanega, še kako pomembna.

Življenje je lepo!

Alenka Stare, prof. def.