Učenje branja – učinkovite metode za spodbujanje bralnih veščin 

Branje je najpomembnejša veščina v procesu učenja. Osnove za razvoj uspešnega bralca segajo v zgodnje otroštvo. Učenje branja se ne začne v šoli, ampak s prvim pogovorom z dojenčkom. Od takrat naprej otrok dobiva pomembne informacije za ustrezen razvoj bralnega razumevanja.

Učenje branja je večstopenjski proces, ki se začne v zgodnjem otroštvu in se nadaljuje skozi celo življenje. Vsaka faza razvoja se nadgrajuje na prejšnji, kar otrokom omogoča, da postopoma prehajajo od osnovnih zvočnih in vizualnih prepoznavanj do kompleksnega razumevanja in analize besedil. 

  1. Predbralna faza (do 5 let)

V tej fazi otroci še ne berejo, vendar razvijajo osnovne veščine in spretnosti, ki so osnovni pogoj za branje: govor, pogovor, poslušanje, pogovarjanje in pripovedovanje.

V tem obdobju se otroci naučijo razlikovati med različnimi zvoki v govorjenem jeziku. Začnejo prepoznavati besede v govorjenem jeziku in jih povezujejo s pomenom. Uporabljajo pesmi in igre za spoznavanje zvočnih vzorcev. Poslušajo in obnavljajo zgodbe, kar spodbuja razumevanje in izražanje.

V tem obdobju lahko največ naredimo, če z otrokom redno beremo zgodbe, pravljice, poslušamo pesmi, iščemo rime, igramo igre, ki vključujejo iskanje besed in njihovo razumevanje …

Logopedske pravljice za spodbujanje razvoja govora in jezika: KOMPLET MUCA + KUŽA + KONJIČEK + blazinica za sproščanje – Alenka Stare

  1. Začetna faza branja (5-7 let)

V tej fazi otroci začnejo prepoznavati in uporabljati osnovne bralne veščine, kot je dekodiranje in razumevanje preprostih besedil. Začnejo prepoznavati in povezovati črke z zvoki ter sestavljati te zvoke v besede. Naučijo se prepoznavati besede. Razumejo preproste zgodbe in lahko odgovorijo na osnovna vprašanja o prebranem. Prepoznavajo povezavo med govorjenimi in pisanimi besedami.

V tem obdobju otroke sistematično učimo TEHNIKE BRANJA (delitve besed na manjše enote – zloge in glasove, spajanje manjših enot – glasov in zlogov v besede, vezavo glasov in zlogov v besede). Igramo igre, ki vključujejo prepoznavanje in povezovanje črk in zvokov.

Učinkovita metoda učenja branja: Kako pa ti bereš? – Alenka Stare

 

učenje branja kako brati

 

  1. Razvijajoča se faza branja (7-9 let)

Otroci v tej fazi pridobijo večjo tekočnost pri branju in začnejo uporabljati strategije za razumevanje besedil. Postajajo bolj tekoči in samozavestni pri branju daljših in bolj zapletenih besedil.

Povečujejo svoj besedni zaklad in prepoznavajo več besed na prvi pogled. Začnejo uporabljati strategije, kot so napovedovanje, pojasnjevanje in povzemanje. Postajajo bolj samostojni bralci, ki uživajo v raziskovanju različnih žanrov in tem.

V tem obdobju spodbujamo razprave o prebranem, zastavljanje vprašanj. Uvajanje otroka v različne vrste knjig in žanrov. Spodbujanje uporabe konteksta in napovedovanje za izboljšanje razumevanja.

 

Kaj pa ti bereš? – Alenka Stare

  1. Tekoča faza branja (9-12 let)

V tej fazi otroci postanejo bolj tekoči bralci, ki lahko samostojno obvladujejo kompleksna besedila in jih razumejo. Berejo tekoče in samozavestno, s pravilno intonacijo in hitrostjo. Razumejo glavne ideje, podrobnosti in zaplete v besedilu.

Začnejo analizirati besedila, prepoznavati avtorjeve namene in kritično presojati vsebino. Uporabljajo napredne strategije za razumevanje, kot so primerjanje, sklepanja in povezovanje informacij.

V tem obdobju spodbujamo razprave o temah, značajih in sporočilih besedila. Postavljamo vprašanja, ki spodbujajo kritično razmišljanje in analizo. 

  1. Faza branja s polno pismenostjo (12 let in več)

V tej fazi postanejo bralci zelo samostojni, sposobni kritično ocenjevati in globoko razumeti širok spekter besedil.

Ključne značilnosti:

  • Napredno razumevanje: Sposobnost globokega razumevanja in interpretacije kompleksnih besedil.
  • Kritično in analitično branje: Sposobnost kritičnega vrednotenja vsebine, prepoznavanja avtorjevih tehnik in namenov.
  • Branje za različne namene: Branje za zabavo, informiranje, učenje ali raziskovanje.
  • Integracija znanja: Uporaba znanja iz prebranega za oblikovanje novih idej in razumevanja.

Podporne dejavnosti:

  • Diskusije o knjigah: Spodbujanje razprav in debat o prebranih besedilih.
  • Pisanje kritičnih ocen: Vaje v pisanju povzetkov in kritik prebranih besedil.
  • Razširjanje besednega zaklada in literarne analize: Uvajanje naprednih literarnih konceptov in analiz.

 

najstnik samostojno branje knjige

 

Da bo otrok ustrezno napredoval skozi vse faze bralne pismenosti, je treba na določenih korakih ustrezno podpreti in zelo dobro izuriti določene veščine, predvsem poznavanje črk, vezava črk, branje zlogov in vezava zlogov v besede. 

Učenje branja vedno poteka po korakih od poznavanja črk do vezave črk in zlogov v besede. Ko otrok pozna vse črke, se začne učiti vezave posameznih črk v zlog in zlogov v besede. Vezano branje pomeni, da povežemo določene simbole v celoto. Otroke naučimo, kako se vežejo črke v celoto. Začnemo z vezavo samoglasnika in soglasnika. Izbiramo glasove, ki jih lahko vlečemo (aaaa-mmmm, mmmm-uuuu). Vezavo urimo dovolj časa, da jo otrok usvoji. Za učenje vlečenja glasov uporabimo predmete, ki jih lahko peljemo, vlečemo (avto, vlak). Pomagamo si s prstom, svinčnikom, ki sledi glasu.

 

Preberite tudi: Učenje učenja – kako se učimo?

Kaj je branje po zlogih?

Učenje branja po zlogih je pomembna metoda, še posebej pri otrocih in začetnikih, saj pomaga razgraditi kompleksnost besed v manjše, bolj obvladljive enote. To omogoča boljše razumevanje fonetične strukture jezika in olajša prehod na tekoče branje. 

Branje po zlogih pomeni razdelitev besed na manjše enote, imenovane zlogi, in nato sestavljanje teh zlogov v besede. Zlog je enota govora, ki običajno vsebuje en samoglasnik ali kombinacijo samoglasnika in soglasnikov.

Naš cilj je, da otrok prepozna glasove, besede in simbole v nekem besedilu. Ve, da se črke združujejo v enote, da bi sestavile besedo, da se besede lahko razčlenijo na manjše zloge, črke oziroma glasove in da črke ustrezajo določenim glasovom.

Na začetku beremo posamezne zloge, nato iz zlogov sestavljamo različne, neznane besede. Najprej dvozložne in nato tri in večzložne besede. S tem pripomoremo k pravilnemu branju besed od začetka do konca besede, brez ugibanja. Nato preidemo na branje kratkih povedi. Včasih nekateri otroci berejo s pomočjo ugibanja, vidijo dve črki in poskušajo uganiti, kaj piše (ma-mama, pa tudi če piše Maribor). Zato je zelo pomembno, da koraka z zlogi ne preskočimo in ga dobro izurimo.

Držimo se pravila od lažjega k težjemu. Vsak posamezen element bralne tehnike je potrebno dobro usvojiti:

  • vezavo dvozložnih neznanih besed,
  • vezavo večzložnih neznanih besed,
  • vezano branje neznanih kratkih besed,
  • vezavo dvozložnih znanih besed,
  • vezava večzložnih znanih besed,
  • vezano branje znanih kratkih besed,
  • vezano branje daljših besed,
  • vezano branje kratkih povedi,
  • vezano branje daljših povedi,
  • vezano branje kratkih besedil.

Vaje:

  • Zlogovanje besed: ploskamo, skačemo.
  • Iščemo besede na določen GLAS. (Otrok pove besedo na določen glas.)
  • Iščemo besede na določen ZLOG. (Otrok pove besedo na določen zlog.)
  • Določimo glasove v besedi. (Glasove določamo glede na njihov položaj v besedi: prvi, drugi, tretji, predzadnji, zadnji. Ne določamo srednjega glasu, ker to ni točno določen glas.)
  • Določimo zloge v besedi. (prvi zlog, zadnji zlog)
  • Igra glasov: pokažemo sliko, otrok glasno izgovori besedo, naslednji poišče besedo, ki se začne na zadnji glas in tako nadaljujemo (težja vaja – poišče besedo, ki se začne na zadnji zlog).

 

branje po zlogih

 

Vaje za razumevanje prebranega: Kaj pa ti bereš? – Alenka Stare

Razvoj bralnih veščin je proces, ki se začne z osnovnim prepoznavanjem zvokov in črk in se nadaljuje do kompleksnega razumevanja in kritične analize besedil. Vsaka faza prinaša nove izzive in priložnosti za učenje, pri čemer je ključnega pomena podpora učiteljev, staršev in izobraževalnih virov. Prilagajanje učnih strategij posameznim fazam in potrebam vsakega otroka zagotavlja uspešen prehod skozi vse faze bralnega razvoja.

 

Življenje je lepo!

Alenka Stare, prof. def.