Motnje v intelektualnem razvoju

Kaj so motnje v intelektualnem razvoju?

V preteklosti je bila motnja pogosto poimenovana kot »duševna manjrazvitost«, danes pa se uporablja izraz motnja v duševnem ali intelektualnem razvoju (ICD 11). Gre za stanje, ki se pojavi v razvojnem obdobju ter vpliva na posameznikove kognitivne sposobnosti in prilagoditveno funkcioniranje.

Motnje v intelektualnem razvoju delimo glede na stopnjo razvitosti intelektualnih sposobnosti ter prilagoditvenih in socialnih spretnosti:

lažja motnja v intelektualnem razvoju,
zmerna motnja v intelektualnem razvoju,
težja motnja v intelektualnem razvoju,
težka motnja v intelektualnem razvoju.

Kaj je lažja motnja v intelektualnem razvoju?

Otroci z lažjo motnjo v intelektualnem razvoju imajo znižane sposobnosti za učenje in usvajanje splošnih znanj. Motnja vpliva na intelektualno delovanje in prilagoditvene sposobnosti posameznika. Mišljenje poteka pretežno na konkretni ravni.

Uporabljajo preprostejši jezik in se pogosto nagibajo k manj zrelemu presojanju ter odzivanju v socialnih okoliščinah. Učijo se počasneje kot njihovi vrstniki, vendar lahko usvojijo osnovne akademske in življenjske veščine. Sposobni so skrbeti za svoje osnovne potrebe (osebna higiena, oblačenje, hranjenje) ter vzpostavljati in vzdrževati osnovne socialne stike.

Ob individualnem pristopu ter z vsebinskimi, metodičnimi in časovnimi prilagoditvami v učnem procesu lahko dosežejo znanja, potrebna za manj zahtevno poklicno delo in relativno samostojno socialno življenje.

IQ posameznika je lahko eden izmed pomembnih diagnostičnih podatkov, vendar diagnoza temelji predvsem na oceni intelektualnega in prilagoditvenega funkcioniranja posameznika. Pri osebah z lažjo motnjo v intelektualnem razvoju IQ običajno znaša med 50 in 70.

Posamezniki lahko pridobijo osnovno izobrazbo in razvijejo funkcionalne akademske spretnosti. Ob ustrezni strokovni pomoči, podpori in vodenju se lahko usposobijo za relativno samostojno življenje in vključevanje v skupnost.

Pri razumevanju lažje motnje v intelektualnem razvoju je v našem prostoru še vedno prisotnih veliko predsodkov.

Šola s prilagojenim programom je velikokrat napačno razumljena kot nekaj slabšega, čeprav izkušnje kažejo, da je delo znotraj teh programov pogosto zelo kakovostno. Zaradi manjših skupin in individualiziranega pristopa imajo strokovni delavci več možnosti, da se zares posvetijo vsakemu posamezniku.

Otroci so tako vključeni v okolje, kjer so sprejeti, razumljeni in uspešni. S tem imajo možnost, da se razvijajo v skladu s svojimi sposobnostmi ter pridobivajo spretnosti za čim bolj samostojno življenje.

O usmerjanju otrok s posebnimi potrebami odločajo pristojne strokovne komisije na podlagi celostne strokovne ocene otrokovega funkcioniranja. Pri tem strokovnjaki vedno upoštevajo največjo korist otroka.

Kaj je zmerna motnja v intelektualnem razvoju?

Otroci z zmerno motnjo v intelektualnem razvoju imajo pomembno znižane sposobnosti za učenje in usvajanje splošnih znanj. Mišljenje poteka pretežno na konkretni ravni. Jezikovni razvoj je praviloma pomembno upočasnjen, prilagoditvene spretnosti pa pomembno vplivajo na njihovo vsakdanje življenje.

Učenje poteka na zelo konkretni ravni in zahteva veliko ponovitev. Nekateri posamezniki lahko usvojijo osnove branja, pisanja in računanja, pogosto pa so uspešnejši na gibalnem, glasbenem ali likovnem področju.

Sposobni so izvajati osnovna dnevna opravila in delno skrbeti zase, vendar pri tem potrebujejo podporo in vodenje. Ob ustreznih prilagoditvah se lahko vključujejo tudi v preprosta delovna okolja.

IQ posameznika je lahko eden izmed pomembnih diagnostičnih podatkov, vendar diagnoza temelji predvsem na oceni intelektualnega in prilagoditvenega funkcioniranja posameznika. Pri osebah z zmerno motnjo v intelektualnem razvoju IQ običajno znaša med 35 in 50.

Zmerna motnja v intelektualnem razvoju pomeni potrebo po stalni podpori pri vsakdanjem življenju in prilagajanju novim situacijam.

Kaj je težja motnja v intelektualnem razvoju?

Otroci s težjo motnjo v intelektualnem razvoju imajo hude primanjkljaje na področju intelektualnega funkcioniranja, socialnih veščin, praktičnih spretnosti in pogosto tudi na področju gibanja. Pri večini so prisotne tudi pridružene motnje ali bolezni.

Mišljenje in razumevanje sta zelo omejena. Komunikacija je praviloma skromna. Težave so prisotne tudi pri osnovnih življenjskih veščinah, kot so prehranjevanje, oblačenje, osebna higiena in komunikacija.

Nekateri posamezniki se lahko usposobijo za izvajanje najenostavnejših opravil, razumevanje preprostih sporočil ter izražanje osnovnih potreb in želja.

Težja motnja v intelektualnem razvoju pomeni večje omejitve v kognitivnih in prilagoditvenih sposobnostih ter potrebo po obsežni podpori in pomoči skozi celotno življenje.

IQ posameznika je lahko eden izmed pomembnih diagnostičnih podatkov, vendar diagnoza temelji predvsem na oceni intelektualnega in prilagoditvenega funkcioniranja posameznika. Pri osebah s težjo motnjo v intelektualnem razvoju IQ običajno znaša med 20 in 35.

Kaj je težka motnja v intelektualnem razvoju?

Otroci s težko motnjo v intelektualnem razvoju imajo zelo hude primanjkljaje na področju intelektualnega funkcioniranja, socialnih veščin, praktičnih spretnosti in gibanja.

Gre za najtežjo obliko motnje v intelektualnem razvoju, za katero so značilne izrazito omejene intelektualne sposobnosti, prilagoditvene spretnosti in vsakodnevno funkcioniranje. Sposobnost pridobivanja novih znanj in veščin je zelo omejena.

Praviloma so prisotne tudi druge motnje in bolezni. Komunikacija pogosto ni razvita ali pa poteka predvsem na nebesedni ravni.

Nekateri posamezniki lahko razumejo enostavna sporočila, zelo težko pa izražajo svoje potrebe in želje.

Težka motnja v intelektualnem razvoju zahteva stalno podporo, pomoč in oskrbo skozi vse življenje. Kljub temu lahko posamezniki ob ustrezni strokovni podpori in negi vzpostavljajo osnovne odnose ter izražajo osnovne potrebe.

IQ posameznika je lahko eden izmed pomembnih diagnostičnih podatkov, vendar diagnoza temelji predvsem na oceni intelektualnega in prilagoditvenega funkcioniranja posameznika. Pri osebah s težko motnjo v intelektualnem razvoju IQ običajno znaša pod 20.

Diagnostični kriteriji za motnjo v intelektualnem razvoju (DSM-5-TR, ICD-11)

Za postavitev diagnoze morajo biti izpolnjeni trije kriteriji.

KRITERIJ A

Primanjkljaji v intelektualnem delovanju (razumevanje, reševanje problemov, načrtovanje, presojanje, akademsko učenje – branje, pisanje in računanje, učenje iz izkušenj …).

KRITERIJ B

Primanjkljaji v prilagoditvenih spretnostih in težave pri vsakdanjem funkcioniranju na več področjih: omejene akademske spretnosti, težave pri učenju novih veščin in znanj, težave pri komunikaciji, skrbi zase, razumevanju družbenih norm in socialnih situacijah.

Primanjkljaji pomembno vplivajo na posameznikovo samostojnost, odgovornost ter sposobnost učinkovitega delovanja doma, v šoli, pri delu ali v skupnosti.

KRITERIJ C

Začetek motnje v razvojnem obdobju.

Diagnozo na podlagi resnosti primanjkljajev potrdi ustrezen strokovnjak s pomočjo medicinske diagnostike, klinične presoje in mednarodno uveljavljenih standardiziranih testov.

Življenje je lepo! Alenka Stare, prof. def.