disleksija in disgrafija razlike

Disleksija in disgrafija sodita na področje specifičnih učnih težav, ki sta tesno povezani, včasih celo prepleteni, vendar med njima obstajajo pomembne razlike.

 

Disleksija se izraža predvsem na področju usvajanja bralnih veščin in spretnosti, čeprav se posledično lahko kaže tudi na področju pisanja. Pri disleksiji težave nastajajo na področju slušno-vidnih procesov (sprejemanje in usklajeno predelovanje ter izražanje videnega in slišanega), ki vplivajo na razvoj jezika, branja in pravopisa.

Natančen vzrok za nastanek disleksije ni znan, vendar po zadnjih raziskavah vemo, da gre za preplet genetskih, nevrobioloških in okoljskih dejavnikov.

 

disleksija

 

Disgrafija se izraža na področju usvajanja osnovnih veščin in spretnosti na področju pisanja. Pri disgrafiji težave nastanejo na področju vidno-motoričnih procesov (sprejemanje in usklajeno predelovanje vidnih in motoričnih informacij), ki vplivajo na razvoj pisanja.

Vzroki za nastanek disgrafije niso natančno znani. Najverjetneje gre za prepletenost genetskih, nevroloških, razvojnih in okoljskih dejavnikov. V težjih oblikah se pojavlja približno v 2% populacije.

 

disgrafija: motnja pisanja pri otrocih

Razlike in podobnosti

DISLEKSIJA DISGRAFIJA

PODROČJA TEŽAV

-področje branja

-slušno – vidni procesi

-povezovanje slušnega zaznavanja z vidnim prepoznavanjem in razumevanjem informacij (zaznavanje, razlikovanje, analiza, sinteza, kombiniranje)

-obdelava in razumevanje jezikovnih simbolov

-usvajanje bralne pismenosti

-sprejemanje in obdelava slušnih in vidnih informacij

-prenos vidnih informacij v govorjeno obliko (branje)

-vidno – motorični procesi

usklajeno delovanje med vidom in motoriko 

-povezovanje senzorne informacije, ki jih sprejmemo prek oči, z motoričnimi odzivi telesa (koordinacija oko-roka, telesna drža in motorično načrtovanje)

-motorične sposobnosti

-finomotoične spretnosti

-grafomotorične spretnosti

-področje pisanja

-sprejemanje in obdelava slušnih, vidnih, miselnih in motoričnih informacij,

-prenos slušnih, vidnih ali miselnih informacij v pisno obliko (pisanje)

OSNOVNE ZNAČILNOSTI

-težave na področju predelovanja glasov

-slabša obdelava jezikovnih informacij

-neustrezno prepoznavanje prebranih besed

-slabša spretnost glasnega branja

-težave pri črkovanju

-težave pri jezikovnem izražanju

-mešanje črk med branjem

-izpuščanje črk med branjem

-dodajanje črk med branjem

-težave z razumevanjem prebranega

-počasno branje

-zatikajoče branje

-težave z ločevanjem črk, besed

-težave z razumevanjem prebranih besedil

-zamenjava optično podobnih črk

-težave z oblikovanjem črk, besed, povedi in besedil

-težave z uporabo pravopisnih pravil

-preskakovanje vrstic med branjem

-slabše slušno zaznavanje in razločevanje

-slabše vidno zaznavanje in razločevanje

-težave pri organizaciji informacij

-težave pri razumevanju navodil

-slaba orientacija na sebi in na ploskvi

-težave pri razumevanju in pomnjenju zaporedij (abeceda, številska vrsta)

-težave z izražanjem misli pri pisanju

-slaba telesna drža ob pisanju

-nepravilna drža pisala

-utrujenost med pisanjem

-nepravilna oblika in velikost črk 

-neustrezna smer oblik, simbolov in črk

-izpuščanje črk v besedi

-dodajanje črk v besedi

-zamenjava črk

-nepravilna smer pisanja

-nepovezano pisanje

-neustrezna razporeditev besed na listu

-neustrezna velikost pisave

-nečitljivost pisave

-slaba hitrost pisanja

-nečitljiva pisava 

-neenakomerno zapisane črke

-slaba koordinacija rok

-težave pri finomotoričnih spretnostih

-napačna velikost ali oblika črk 

-težave pri ohranjanju enake velikosti in prostorskega razmika med črkami

-slaba organizacija besedila

-težave pri ohranjanju ustrezne razporeditve besed v stavkih ali odstavkih 

-težave z zapisovanjem lastnih misli

-napake pri pravopisu in sintaksi

PRVA POMOČ V ŠOLI

-učenje po korakih na konkretnem nivoju (črke, simboli, tehnika branja, razumevanje prebranega)

-ustrezna oblika pisave, velikost pisave, razmik med vrsticam

-vaje vidnega in slušnega zaznavanja in obdelovanja informacij

-uporaba vizualnih pripomočkov

-uporaba zvočnih posnetkov

-manjša količina besedila za branje

-bralno ravnilo

-ustrezna barvna podlaga

-prilagojen čas pisanja nalog

-slikovno gradivo

-pomoč pri organizaciji zapiskov in učnih pripomočkov,

-razdelitev kompleksnih nalog na krajše dele

-podčrtovanje in označevanje z barvnimi označevalci

-miselni vzorci

-multisenzorno učenje

-uporaba tehnoloških pripomočkov

-vaje ustrezne drže telesa ob sedenju

-vaje pisanja

-barvanje in risanje

-vaje za koordinacijo oko roka

-vaje pomnjenja simbolov

-vaje orientacije v prostoru in na ploskvi

-vaje za urjenje vidnega in slušnega zaznavanja

-vaje za urjenje spretnosti rok in prstov

-vaje za pravilen prijem in držo pisala

– manjša količina besedila za prepis, narek, pisanje

-označena smer pisanja

-označen začetek pisanja

-označene vrstice za pisanje

-ustrezna barvna podlaga za pisanje

-učenje organizacije

-uporaba računalnika, tablice  za pisanje namesto ročnega pisanja

-uporaba prilagojenih pripomočkov za pisanje: pero z večjim oprijemom ali pisalna sredstva z gumijastim oprijemom

PRVA POMOČ DOMA

-ustrezne vsakodnevne vaje za razvoj pravilne tehnike branja (črke, zlogi, besede, povedi, besedila) in razumevanje prebranega po navodilu ustreznih strokovnjakov -ustrezne vsakodnevne vaje za razvoj pravilnega pisanja po navodilu ustreznih strokovnjakov

SKUPNE ZNAČILNOSTI

-nevrološka motnja – preplet genetskih, nevroloških, razvojnih in okoljskih dejavnikov

-specifična učna težava

-težave na področju sprejemanja in ustrezne obdelava informacij

-slabša orientacija

-neustrezen zapis zaradi neustreznega branja in obratno in posledično nezmožnost popravljanja lastnih napak

-težave na področju samopodobe, doživljanja sebe zaradi neuspeha 

Prva pomoč: 

-spodbudno šolsko okolje (varnost, pozitivna motivacija, spodbuda strokovnih delavcev, dobro počutje, ustrezne prilagoditve)

-spodbudno domače okolje (varnost, ljubezen, zgled)

Strokovna podpora: specialni pedagog, logoped, psiholog, klinični psiholog, pedopsihiater, tudi nevrolog.

 

razlike in podobnosti disleksija disgrafija