Priporočeno branje za otroke in mladostnike od 0 do 18 let

Katere knjige izbrati glede na otrokovo starost in razvoj?

Katere knjige so primerne za dojenčka? Kaj brati predšolskemu otroku? Katere knjige ponuditi začetnemu bralcu in kaj priporočiti mladostniku?

Pripravila sem seznam priporočenega branja od rojstva do 18. leta, razdeljen po razvojnih obdobjih.

Pri tem je pomembno poudariti nekaj, kar pri priporočilih pogosto spregledamo:

Starost za poslušanje knjige, ki jo otroku glasno bere odrasli, ni enaka starosti za samostojno branje.

Otrok lahko posluša, razume in doživlja precej zahtevnejšo zgodbo, kot jo je v določenem obdobju sposoben samostojno prebrati.

Zato so starostne meje na tem seznamu smernice, ne pravila.

0–3 LETA | ODRASLI BERE, OTROK POSLUŠA IN RAZISKUJE

Branje od rojstva pomeni predvsem glasno branje odraslega otroku.

Dojenček in malček knjige še ne bereta sama. Poslušata glas odraslega, opazujeta njegov obraz in ilustracije ter zaznavata ritem in melodijo jezika.

Toda otrok ni samo poslušalec.

Knjigo gleda, prijema, drži, tipa, obrača, lista in raziskuje. Kaže na ilustracije, išče znane podobe, posluša zvoke in jih postopoma začne posnemati.

Ni pomembno, da zgodbo vedno preberemo od prve do zadnje strani. Otrok se lahko desetkrat vrne k isti ilustraciji, hitro lista ali želi vedno znova slišati isti „hov, hov“.

Tudi to je pomemben del njegovega prvega odnosa s knjigo.

Kaj izbiramo?

Kartonke, knjige z jasnimi ilustracijami in fotografijami, prve slikovne slovarje, bibarije, prstne igre, pesmice, uspavanke, izštevanke, rime, ponavljajoče se zgodbe in knjige z onomatopejami.

Otroku pa lahko glasno beremo tudi jezikovno bogatejše zgodbe. Ni potrebno, da pri tej starosti razume vsako besedo ali celotno vsebino.

Priporočene knjige 0–3 leta

• Alenka Stare, Rebeka Stare – knjižna zbirka Onomatopeja
• Antoine de Saint-Exupéry – Mali princ – za glasno branje odraslega
• Eva Škofič Maurer – Mislim, da te bom kar poljubil – za glasno branje odraslega
• Barčica – slovenske ljudske pesmi
• Eric Carle – Zelo lačna gosenica
• Sam McBratney – Veš, koliko te imam rad
• Eric Hill – knjige o Pikiju
• kakovostne kartonke o živalih, vozilih, telesu, hrani in vsakdanjem življenju
• prvi slikovni slovarji
• slovenske ljudske pesmi, izštevanke, uspavanke in bibarije

Razvijamo: skupno pozornost, poslušanje, zgodnjo komunikacijo, razumevanje jezika, besedišče, zaznavanje ritma in melodije govora, posnemanje glasov in zvokov, povezovanje slike, besede in pomena ter pozitiven odnos do knjige.

3–6 LET | ODRASLI BERE, OTROK AKTIVNO SODELUJE

V predšolskem obdobju glasno branje odraslega ostaja temelj, vendar otrok postaja vse dejavnejši udeleženec.

Sam izbira knjige, jih lista, opazuje ilustracije, išče podrobnosti, dopolnjuje povedi, odgovarja na vprašanja, napoveduje nadaljevanje zgodbe in pripoveduje po svoje.

Zdaj ne sprašujemo samo:

• „Kaj je to?“
• Ampak tudi:
• „Kaj misliš, da se bo zgodilo?“
• „Zakaj je to naredil?“
• „Kako se počuti?“
• „Kaj bi naredil ti?“

Priporočene knjige 3–6 let

• Alenka Stare, Rebeka Stare – knjižna zbirka Onomatopeja
• Mojiceja Podgoršek – Lešnik je moj!
• Lorena Moreti – Opica in njena zgodba
• Mojiceja Podgoršek – Kakšen je svet
• Vesna Radovanovič – Petelinček in sraka
• Axel Scheffler – Vik in Krik na kmetiji
• Antoine de Saint-Exupéry – Mali princ – za skupno glasno branje
• Eva Škofič Maurer – Mislim, da te bom kar poljubil
• Grega Krže – Pri babici na kmetiji
• Dragoštin Kette – Šivilja in škarjice
• Barčica – slovenske ljudske pesmi
• Kajetan Kovič – Moj prijatelj Piki Jakob
• Ela Peroci – Muca Copatarica
• Svetlana Makarovič – Sapramiška
• Svetlana Makarovič – Pekarna Mišmaš
• Kajetan Kovič – Maček Muri
• Julia Donaldson – Zverjasec
• Anja Štefan – Bobek in barčica
• slovenske ljudske in izbrane klasične pravljice
• kakovostne zbirke ugank, rim in otroških pesmi

Razvijamo: govor in jezik, besedišče, slovnico, pripovedovanje, razumevanje zaporedja dogodkov, fonološko zavedanje, domišljijo, pomnjenje, sklepanje, prepoznavanje čustev in empatijo.

6–9 LET | OD POSLUŠALCA DO SAMOSTOJNEGA BRALCA

To je eno ključnih obdobij razvoja branja.

Otrok začne brati sam, vendar to ne pomeni, da mu moramo prenehati glasno brati.

Njegovo jezikovno razumevanje je lahko precej bolj razvito od njegove trenutne tehnike branja.

Zato naj otrok sam bere besedila, ki jih zmore, odrasli pa mu še vedno glasno bere daljše in zahtevnejše zgodbe.

Pri samostojnem branju je v tem obdobju izredno pomemben občutek uspeha.

Otrok, ki se uči brati, potrebuje občutek: „Zmorem.“

Priporočene knjige 6–9 let

• Alenka Stare, Rebeka Stare – knjižna zbirka Onomatopeja
• Antoine de Saint-Exupéry – Mali princ
• Eva Škofič Maurer – Mislim, da te bom kar poljubil
• Špela Zorec in Miha Zorec – Murenček in mravljice
• Mojiceja Podgoršek – Formula 1 in policaj Matjaž
• Tilka Jamnik – Ostržek bere za bralno značko
• Kajetan Kovič – Moj prijatelj Piki Jakob
• Veverici in optimizem
• Mojiceja Podgoršek – Kakšen je svet
• Vesna Radovanovič – Petelinček in sraka
• Dragoštin Kette – Šivilja in škarjice
• Barčica – slovenske ljudske pesmi
• Astrid Lindgren – Pika Nogavička
• Roald Dahl – Čarli in tovarna čokolade
• Roald Dahl – Veliki dobrodušni velikan
• Dav Pilkey – Pasji mož
• René Goscinny – Nikec
• kakovostni stripi in grafični romani
• zbirke šal, ugank, zanimivosti in poučne knjige glede na otrokove interese

Pri zahtevnejših naslovih naj knjigo še vedno glasno bere odrasli oziroma jo beremo skupaj.

Razvijamo: tehniko in tekočnost branja, avtomatizacijo, bralno razumevanje, besedišče, vztrajnost, sklepanje in predvsem bralno samozavest.

👉Vaje za branje: Preizkušeni načini za učinkovito učenje branja pri otrocih

9–12 LET | OD BRANJA K GLOBLJEMU RAZUMEVANJU

Ko tehnika branja postaja bolj avtomatizirana, lahko otrok vedno več pozornosti nameni vsebini.

Ne gre več samo za vprašanje:

• „Kaj se je zgodilo?“

Pomembna postajajo tudi vprašanja:

• „Zakaj se je zgodilo?“
• „Kaj nam želi zgodba povedati?“
• „Se strinjaš z ravnanjem junaka?“
• „Kaj bi ti naredil drugače?“

Samostojno branje ima v tem obdobju vse pomembnejšo vlogo, vendar skupnega glasnega branja ni treba popolnoma opustiti.

Priporočene knjige 9–12 let

• Antoine de Saint-Exupéry – Mali princ
• Eva Škofič Maurer – Mislim, da te bom kar poljubil
• J. K. Rowling – Harry Potter in kamen modrosti
• Roald Dahl – Matilda
• Roald Dahl – Čarovnice
• Jeff Kinney – Dnevnik nabritega mulca
• David Walliams – izbrani romani
• C. S. Lewis – Zgodbe iz Narnije
• Astrid Lindgren – Brata Levjesrčna
• Tone Seliškar – Bratovščina Sinjega galeba
• Desa Muck – izbrana mladinska dela
• J. R. R. Tolkien – Hobit – za zahtevnejše bralce
• kakovostni stripi in grafični romani
• biografije, enciklopedije in stvarna literatura glede na otrokove interese

Razvijamo: globlje bralno razumevanje, sklepanje, povezovanje informacij, besedišče, razumevanje različnih perspektiv, argumentiranje in oblikovanje lastnega mnenja.

Interes je eden najmočnejših zaveznikov branja.

12–15 LET | BRANJE IN ISKANJE SEBE

V obdobju mladostništva knjige dobijo novo vlogo.

Mladostnik v njih ne išče več samo zgodbe. V literaturi lahko išče tudi sebe.

Zanimajo ga identiteta, prijateljstvo, ljubezen, drugačnost, pripadnost, družina, odnosi, pogum, krivice, družba in vprašanje, kdo želi postati.

Zato je pomembno, da mu ne določamo vsega, kar mora brati.

Ob obveznem šolskem branju mora ostati dovolj prostora za lastno izbiro.

Priporočene knjige 12–15 let

• Antoine de Saint-Exupéry – Mali princ
• J. K. Rowling – serija Harry Potter
• Suzanne Collins – Igre lakote
• R. J. Palacio – Čudo
• Markus Zusak – Kradljivka knjig
• J. R. R. Tolkien – Hobit
• John Green – Krive so zvezde
• Anne Frank – Dnevnik Ane Frank
• C. S. Lewis – Zgodbe iz Narnije
• sodobni slovenski mladinski romani
• kakovostni grafični romani
• biografije in avtobiografije zanimivih osebnosti
• stvarna in poljudnoznanstvena literatura glede na mladostnikove interese

Razvijamo: kritično mišljenje, empatijo, razumevanje različnih perspektiv, abstraktno mišljenje, vrednotenje odločitev in dejanj ter oblikovanje lastnih stališč.

15–18 LET | BRANJE ZA RAZMIŠLJANJE

V pozni adolescenci literatura postaja prostor za razumevanje sebe, drugih ljudi, odnosov, družbe in sveta.

Mladostnik lahko prepoznava večplastnost besedila, simboliko, družbeno kritiko ter moralne in filozofske dileme.

Pomembno je, da poleg šolskega kanona ohrani tudi svobodo branja zaradi lastnega zanimanja in užitka.

Priporočene knjige 15–18 let

• Antoine de Saint-Exupéry – Mali princ
• George Orwell – 1984
• George Orwell – Živalska farma
• Harper Lee – Če ubiješ oponašalca
• J. D. Salinger – Varuh v rži
• William Golding – Gospodar muh
• F. Scott Fitzgerald – Veliki Gatsby
• Khaled Hosseini – Tek za zmajem
• Markus Zusak – Kradljivka knjig
• Franz Kafka – Preobrazba
• Aldous Huxley – Krasni novi svet
• Ivan Cankar – izbrana dela
• France Prešeren – izbrana poezija
• sodobna slovenska in svetovna književnost
• biografije in avtobiografije
• eseji
• kakovostna poljudnoznanstvena in stvarna literatura glede na interese mladostnika

Razvijamo: kritično branje, argumentiranje, interpretacijo, abstraktno mišljenje, razumevanje metafor in simbolov, povezovanje literature z življenjem ter sposobnost oblikovanja in zagovarjanja lastnega mnenja.

KNJIGE, KI RASTEJO SKUPAJ Z OTROKOM

Nekaterih knjig ne moremo zapreti v eno samo starostno obdobje. Spreminja se predvsem način njihovega branja in doživljanja. Najprej jih otroku glasno bere odrasli. Otrok jih posluša, gleda, tipa, lista in raziskuje. Pozneje ob njih pripoveduje, odgovarja na vprašanja in razmišlja. Nato jih lahko prebere sam. Čez nekaj let pa v isti zgodbi odkrije nekaj, česar prej sploh ni opazil.

Knjižna zbirka Onomatopeja – približno 0–9 let

Najprej jo otroku glasno bere odrasli, otrok pa posluša, opazuje ilustracije, lista in posnema zvoke. Pozneje jo lahko uporabljamo za poimenovanje, bogatenje besedišča, pripovedovanje in fonološko zavedanje. Začetni bralec pa lahko že dobro poznano zgodbo začne brati sam.

Mali princ – od otroštva do odraslosti

Najmlajšemu ga glasno bere odrasli. Starejši otrok spremlja zgodbo in dogodivščine, mladostnik pa začne v njej odkrivati prijateljstvo, odgovornost, ljubezen, izgubo, osamljenost in vprašanja smisla.

In marsikdo ga v odraslosti prebere še enkrat – povsem drugače.

Mislim, da te bom kar poljubil – približno 0–12 let

Najprej kot glasno branje odraslega, pozneje kot skupno branje in izhodišče za pogovor o humorju, odnosih in čustvih, nato tudi kot samostojno branje.

Barčica – slovenske ljudske pesmi – približno 0–9 let

Najprej odrasli otroku poje, recitira in bere. Pozneje otrok sodeluje, dopolnjuje rime, pomni besedilo in ga lahko nazadnje tudi sam prebere.

Podobno lahko skozi različna obdobja otroštva živijo Moj prijatelj Piki Jakob, Šivilja in škarjice, Medvedek Pu, Peter Pan, Pika Nogavička, Maček Muri, ljudske pripovedke, Grimmove in Andersenove pravljice ter številne pesmi in izštevanke.

Dobra knjiga se z leti ne spremeni. Spreminja se bralec – in zato lahko v njej vsakič odkrije nekaj novega.

Starost je smernica, ne pravilo

Dva otroka, stara osem let, sta lahko povsem različna bralca. Eden bere dolge romane, drugi se še trudi s tehniko branja. Eden obožuje fantazijske zgodbe, drugega zanimajo samo avtomobili, šport ali živali. Zato pri izbiri knjige ne glejmo samo številke na naslovnici. Upoštevajmo otrokovo jezikovno razumevanje, bralne sposobnosti, besedišče, pozornost, razvojno in čustveno zrelost ter predvsem njegove interese. Posebej pomembno pa je razlikovati med tem, kar otrok zmore prebrati sam, in tem, kar lahko razume in doživlja, ko mu bere odrasli. To ni isto. Zato glasnega branja ne opustimo samo zato, ker se je otrok naučil brati.

Najpomembnejše je, da bere

Ko otrok začne samostojno brati, ni najpomembnejše, ali izbere roman, pravljico, strip, revijo, enciklopedijo ali knjigo o nogometu, avtomobilih, živalih, vesolju oziroma temi, ki ga trenutno navdušuje. Pomembno je, da bere. Strip je branje. Revija je branje. Poučna knjiga je branje. Enciklopedija je branje. Na začetku samostojnega branja je veliko bolje, da otrok z veseljem prebere nekoliko lažje besedilo, kot da zaradi prezahtevne knjige začne verjeti: „Branje ni zame.“ Najprej pomagajmo ustvariti bralca. Zahtevnost in globino lahko razvijamo postopoma.

Od glasnega branja do samostojnega bralca

Pot je dolga. Najprej otroku beremo mi. On posluša. Gleda. Tipa. Lista. Raziskuje. Kaže. Posnema. Poimenuje. Pripoveduje. Opazi glasove. Opazi črke. Prebere prvo besedo. Prvo poved. Prvo stran. Prvo knjigo. In nekega dne sam izbere knjigo in začne brati, ker si tega želi. To je cilj. Ne samo otrok, ki zna brati. Ampak otrok in pozneje odrasli, ki bere.

👉 Branje od 0 dalje – zakaj otroku glasno brati že od rojstva? | Alenka Stare

👉 Vaje za branje: Preizkušeni načini za učinkovito učenje branja pri otrocih

Alenka Stare, prof. def.

IZBERI KNJIGO NAMESTO TELEFONA

 

Posebno priporočilo za najmlajše: zbirka Onomatopeja

Če želite otroku ponuditi kakovostne vsebine za razvoj govora, branja in pisanja, si oglejte tudi:

•  Zbirko Onomatopeja – slikanice za razvoj govora in zgodnje pismenosti
•  Kako pa ti bereš? – delovni zvezek za razvoj branja in razumevanja prebranega.
•  Kaj pa ti bereš? – delovni zvezek za razvoj pisanja, pravopisa in izražanja.
•  Specialno-pedagoško diagnostiko in Individualni načrt vaj, kadar otrok potrebuje dodatno strokovno podporo.

Preberite tudi

Če želite izvedeti več o razvoju branja, bralni pismenosti in pomenu bralnih strategij, priporočam naslednje vsebine:

Tehnika branja – temelj dobrega bralnega razumevanja

Preden lahko od otroka pričakujemo dobro bralno razumevanje in uporabo zahtevnejših bralnih strategij, mora imeti ustrezno razvito tehniko branja. Avtomatizirano in dovolj tekoče branje otroku omogoča, da manj pozornosti namenja samemu dekodiranju in več razumevanju, povezovanju ter razmišljanju o prebranem.

Bralna pismenost in bralna kultura

Razvijanje bralne pismenosti in bralne kulture je pomemben cilj tudi na nacionalni ravni. Več o pomenu bralne pismenosti za vseživljenjsko učenje in delovanje posameznika v družbi lahko preberete na portalu Bralna pismenost in bralna kultura – GOV.SI.

Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti

Pomen sistematičnega razvijanja bralne pismenosti poudarja tudi Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti 2019–2030. Razvoj bralne pismenosti ni omejen le na pouk slovenščine, temveč predstavlja pomemben temelj učenja in pridobivanja znanja na različnih področjih.

Bralna pismenost in raziskava PISA

Sodobno razumevanje bralne pismenosti presega samo tekoče branje. Pomembni so tudi razumevanje, uporaba, vrednotenje in kritično presojanje informacij. Več o mednarodnem razumevanju bralne pismenosti lahko preberete v okviru OECD – PISA Reading Framework.