Čustveno-vedenjske motnje pri otrocih

čustveno vedenjske motnje

Čustveno vedenjske motnje pri otrocih so v zadnjem času v velikem porastu. Življenje sodobnih otrok je veliko hitrejše, »napornejše« in zato se stres pojavlja že v zgodnjem otroštvu.

Posledično predvsem zaradi sodobnega načina življenja in nespodbudnega domačega okolja, pri otrocih zaznavamo več čustveno vedenjskih motenj.

Kaj so čustveno vedenjske motnje?

Čustveno vedenjske motnje so široka skupina duševnih motenj. Opredeljene so v Mednarodni klasifikaciji bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov (MKB 10).

Kažejo se predvsem na področju doživljanja in izražanja čustev in posledično vedenja. Vse to vpliva na vzpostavljanje in vzdrževanje družbenih odnosov, obvladovanja stresa ter funkcioniranja v družbi (doma in zunaj doma). 

Otroci z vedenjskimi težavami težko kontrolirajo svoje odzive in so pogosteje kot njihovi vrstniki verbalno ali fizično agresivni. Težko sodelujejo, ker se težje prilagajajo in odrekajo svojim željam. Pri njih velikokrat zaznamo tudi druga nezaželena vedenja (uporništvo, izogibanje obveznostim, provokativno vedenje, razdražljivost). Težave imajo z razumevanjem socialnih interakcij in učenjem iz izkušenj. Težko se vživljajo v druge. 

Otroci, pri katerih prevladujejo čustvene težave, doživljajo hude notranje stiske, tesnobo, strahove, občutek nemoči, jezo, krivdo, brezvoljnost. Zaradi drugačnih vedenjskih navad in čustvovanja se okolica na te otroke pogosto odziva s kaznijo ali jih drugače odklanja. Raziskave kažejo, da ti otroci dobijo manj socialnih spodbud, manj pobud za sodelovanje in več negativnih povratnih informacij. Do njih se začnejo utrjevati negativna pričakovanja. Tovrstni odzivi okolja primanjkljaje teh otrok na tak način vzdržujejo in poglabljajo. Tako se ti otroci pogosto počutijo nerazumljeni, osamljeni, negotovi vase, imajo slabo samopodobo in samospoštovanje. 

Otroci s čustvenimi in vedenjskimi težavami nimajo razvitih ustreznih strategij in veščin za spoprijemanje z vsakodnevnimi izzivi. Velikokrat se te motnje pojavljajo skupaj z drugimi primanjkljaji in motnjami, kot so motnja pozornosti in hiperaktivnost, primanjkljaji na posameznih področjih učenja, motnje avtističnega spektra idr. 

čustven otrok

Kaj je čustvo?

Čustvo je proces, ki nastane v naših mislih, je duševni proces, s katerim izražamo lastno doživljanje sveta. Naš odnos do ljudi, živali, okolja in predmetov. Čustva izražamo z mimiko obraza in različnimi telesnimi odzivi.  Vsako čustvo je potrebno izraziti na ustrezen način, tako da ne škodimo sebi in drugim. Prepoznavanja in ustreznega izražanja čustev se učimo skozi odraščanje, predvsem z zgledom, posnemanjem in preizkušanjem.

Kaj je vedenje?

Vedenje je naša lastna reakcija na dražljaje (notranje ali zunanje iz okolja), kako se odzovemo na različne dogodke in dražljaje iz okolja. Ustrezno vedenje pomeni odzivanje na sebe in okolico, tako da ne škodimo sebi in drugim. Tudi ustreznega vedenja se otrok uči skozi odraščanje z zgledom in posnemanjem.

Vrste čustveno vedenjskih motenj

  • Hiperkinetične motnje (težave na področju pozornosti, hiperaktivnosti in impulzivnosti, ohranjanja fokusa, pomanjkanje vztrajnosti, sedenja pri mirno ter nadziranja impulzov). 

Sorodna vsebina: Kaj je ADHD (hiperkinetična motnja): Simptomi in zdravljenje – Alenka Stare

  • Motnje vedenja (neustrezna vedenja, kot so agresija, predrznost, kljubovalnost).
  • Motnje čustvovanja (tesnobe, fobije, rivalstvo, doživljanje pretirane razdražljivosti, žalosti, težave pri prilagajanju, težave v odnosih).
  • Depresivne motnje (težave na področju pretiranega doživljanja občutkov žalosti, brezupa, izgube zanimanja za dejavnosti ter težave s spanjem in koncentracijo).
  • Motnje anksioznosti (težave na področju doživljanja pretirane skrbi, strahov, napadov panike ter izogibanja določenim situacijam ali predmetom).
  • Motnje hranjenja (Nezdrav odnos do hrane, težave s samopodobo).
  • Posttravmatska stresna motnja (ponavljajoče se nočne more, povečana vznemirjenost in izogibanje spominom na dogodek).
  • Motnje povezanosti (težave v vzpostavljanju in vzdrževanju zdravih medosebnih odnosov).
  • Selektivni mutizem (težave na področju govora, ki se izražajo v določenih situacijah, npr.: otrok doma govori, v vrtcu/šoli ne govori).
  • Tiki (nehotni nagli, ponavljajoči gibi ali glasovi).
  • Uhajanje vode ali blata.
  • Jecljanje.
  • Prehitevajoče govorjenje.

Zakaj nastanejo čustveno vedenjske motnje?

Čustveno vedenjske motnje se lahko izražajo v različnih obdobjih na zelo različne načine, zato je za njihov nastanek oziroma izražanje najverjetneje odgovorna kombinacija genetskih, bioloških, psiholoških in dejavnikov okolja:

  • Raziskave kažejo, da so čustveno vedenjske motnje pogostejše v družinah, kjer obstaja genetsko tveganje za razvoj omenjenih motenj.
  • Na težave lahko vpliva tudi neustrezen nevrološki razvoj (nevrološke motnje, poškodbe možganov, neravnovesje nevrotransmiterjev, strukturne nepravilnosti).
  • Velik vpliv na nastanek čustveno vedenjskih motenj ima vsekakor posameznikova osebnost, ustrezne socialne veščine, čustvena stabilnost in zmožnost obvladovanja stresa. To pa je v veliki meri posledica uspešne vzgoje znotraj spodbudnega domačega okolja.
  • Čustveno vedenjske motnje nastanejo tudi, če v procesu učenja prepoznavanja in izražanja čustev ter ustreznih vedenj pride do neustreznega zgleda oziroma težav v vzgoji. Čustva in vedenje sta tesno povezana procesa, saj je vedenje posledica čustev. Pri težavah gre v osnovi večinoma za neustrezno izražanje čustev. Večinoma je to neustrezno in pretirano prepoznavanje in izražanje čustev (jeza, bes, skrb, žalost, veselje, sočutje, ponižnost …).

Večinoma se začnejo razvijati v zgodnjem otroštvu. Nespodbudno predšolsko okolje, travmatični dogodki, zanemarjanje ali zloraba v tem obdobju lahko močno vplivajo na oblikovanje osebnosti in čustvenega odzivanja. Če ima posameznik družinsko anamnezo čustvenih motenj in je genetsko nagnjen k razvoju podobnih težav, lahko okolje, v katerem odrašča, na to vpliva pozitivno ali negativno. 

Dogodki, kot so izguba ljubljene osebe, ločitev staršev, težave v šoli ali druge okoliščine, ki povzročajo stres, lahko sprožijo ali poslabšajo čustvene motnje.

Različne življenjske prelomnice, kot so selitev, vstop v novo šolo, pridobivanje novih prijateljev ali izguba socialne podpore, lahko vplivajo na čustveno dobro počutje.

V času adolescence se lahko pojavijo prvi simptomi nekaterih čustvenih motenj, kot sta depresija ali anksioznost.

zamišljen otrok

Pomen razumevanja in sprejemanja čustveno vedenjskih motenj za boljšo podporo otrokom. 


Ustrezno in hitro prepoznavanje ter razumevanje čustveno vedenjskih motenj pri otrocih je ključno za zagotavljanje učinkovite podpore in ustreznega razvoja otroka.

Zgodnje ukrepanje lahko prepreči razvoj ali poslabšanje težav in omogoči otroku boljše možnosti za uspešen razvoj.

Prva in najbolj uspešna preventiva za nastanek katerih koli težav je spodbudno domače okolje. Še posebej ob pojavu čustveno vedenjskih motenj je domače okolje (zagotovljena osnovna potreba po varnosti in ljubezni ter stabilno okolje, ki vključuje red, rutino in ustrezen zgled) najpomembnejši element otrokove podpore pri odpravljanju in reševanju težav.

Predvsem razumevanje in podpora ter sodelovanje z ustreznimi strokovnjaki s področja psihiatrije

Kako vam zveni stavek: »Otroka peljem k psihiatru!«?

Meni popolnoma normalno kot k vsakemu zdravniku. Saj psihiater je zdravnik. Žal pa imamo v naši družbi še vedno preveliko stigmo glede duševnih težav, bolezni. Če grem k zobozdravniku, to brez težav povem na glas. Kaj pa, ko grem k psihiatru? Jaz tudi to brez težav povem na glas. Upam, da tudi vi. Saj je to edina prava pot za uspešno reševanje duševnih težav. In čustveno vedenjske motnje so duševne težave.

Kako prepoznati čustveno vedenjske motnje pri otrocih?

Čustveno vedenjske motnje se večinoma začnejo v otroštvu ali najstništvu. Prepoznamo jih predvsem po nefunkcionalnem vedenju v različnih okoljih (dom, vrtec, šola, družba):

  • Otrok je nezadovoljen, neuspešen, velikokrat se znajde v konfliktnih situacijah.
  • Ima težave pri vzpostavljanju in vzdrževanju medosebnih odnosov (težave pri skupinskih dejavnostih, težko se vključi v skupino).   
  • Ne prepoznava lastnih čustev in jih neustrezno izraža (jeza, bes, žalost, tesnoba, tudi navdušenje).
  • Pojavljajo se nenavadni vzorci vedenja (agresija, izolacija, destruktivnost, nasilno vedenje do ljudi in živali, kraja, kršenje pravil, goljufanje).
  • Težave v vrtcu ali šoli (neopravljanje tekočih obveznosti, pozabljanje, agresija do sebe in drugih, motenje dnevne rutine, pouka, neupoštevanje navodil in pravil). 
  • Intenzivna in dolgotrajna čustvena stanja (žalost, jeza, strah, skrb, tesnoba).
  • Spremembe v vedenju (nenavadni vzorci vedenja, kot so agresivnost, izolacija, destruktivnost).
  • Posledično se lahko pojavijo tudi različna bolezenska stanja (glavoboli, bolečine v trebuhu, težave s spanjem).
  • Trajnost in vztrajnost (simptomi se pojavljajo trajno in vztrajajo, kar pomeni, da niso le začasna reakcija na določeno situacijo).

Najpogostejša vedenja in značilnosti v funkcioniranju otrok s čustveno vedenjskimi motnjami:

  • nihanje razpoloženja,
  • težave z organizacijo,
  • težave s koncentracijo,
  • socialne težave v šoli,
  • težave pri reševanju konfliktov,
  • vpliv na socialne interakcije,
  • težave pri prepoznavanju in izražanju lastnih čustev,
  • težave pri razumevanju čustev drugih,
  • impulzivno vedenje,
  • težave pri komunikaciji,
  • iskanje pozornosti,
  • izogibanje socialnim situacijam,
  • nizka samopodoba.

Kako diagnosticiramo čustveno vedenjske motnje?

Diagnoza in ocenjevanje čustveno vedenjskih motenj poteka v sodelovanju med različnimi strokovnjaki (psihiater, pedopsihiater, psiholog, klinični psiholog, socialni pedagog).

Pomembno je, da se najprej izključijo druga zdravstvena stanja, ki bi lahko vplivala na neustrezno vedenje posameznika.

V naslednjem koraku opazujemo posameznikovo vedenje, odzivanje na različna čustvena doživljanja v različnih situacijah in njegovo funkcionalnost v vsakdanjem življenju (sposobnost opravljanja vsakodnevnih nalog, vzpostavljanje socialnih odnosov in splošno kakovost življenja) ter s pomočjo standardiziranih vprašalnikov postavimo diagnozo.

Na podlagi tega pa seveda najpomembnejši del vsake diagnostike, to je ustrezna terapija, ki vedno temelji na timskem delu vseh vpletenih (psihoterapija, kognitivno-vedenjska terapija, družinska terapija, zdravila).

Prva pomoč pri reševanju čustveno vedenjskih težav

Čustveno vedenjske motnje spadajo med duševne motnje, zato je edini naslov ustrezne in strokovne pomoči klinični psiholog in pedopsihiater (otroci) ter psihiater (odrasli) in drugi strokovnjaki s področja duševnih bolezni.

Vsekakor lahko poleg zgoraj omenjenih strokovnjakov tudi starši in strokovni delavci v vrtcu ali šoli s svojim odnosom in zgledom veliko naredimo.

Pomembno je sprejemanje in razumevanje težav in učenje ustreznega vedenja v določenih situacijah ter čustvena pismenost. 

Primer:

Otroka od rojstva dalje učimo ustreznega prepoznavanja in izražanja čustev. Tudi mi opisujemo svoje občutke in opišemo, kaj se takrat dogaja z našim telesom in kakšno vedenje izzovejo.

Kako se počutiš? Povej, opiši, pokaži.

Kaj doživljaš (telesni znaki) ob tem?

Vesel sem.     Jezen sem.     Besen sem.      Žalosten sem.    Zaskrbljen sem.

emocije pri otroku

Otrok velikokrat ne prepozna in težko poimenuje lastna doživljanja, zato mu pomagamo s pomočjo slik. Veliko se pogovarjamo o občutkih in reakcijah, ki jih ti občutki sprožijo.

Sorodna vsebina: Na koga se starši lahko obrnejo, če pri otroku zaznajo težave? – Alenka Stare

Vaje za odpravljanje težav

  • Tehnike obvladovanja lastnega vedenja
  • Čustvena pismenost (prepoznavanje in ustrezno izražanje čustev).
  • Trening urjenja pozornosti, spomina in koncentracije.
  • Trening samoregulacijskega vedenja in ustreznih vedenjskih veščin.
  • Učenje organizacijskih in učnih veščin.
  • Gibalna aktivnost.
  • Gibalne vaje za usmerjanje in zadrževanje pozornosti.
  • Postopno mišično sproščanje.
  • Vizualizacija.
  • Čuječnost.
  • Igranje družabnih iger.

Vaje poiščite v e – knjigi: Vaja dela mojstra – https://alenkastare.si/vaja-dela-mojstra/

Otroci s čustveno vedenjskimi motnjami največkrat doživljajo občutke jeze, žalosti, strahu, tesnobe, besa in še vrsto drugih obremenjujočih občutkov, ki jim preprečujejo normalno funkcioniranje doma in v družbi. Zato je zares izjemno pomembno, da ob pojavu težav poiščemo strokovno pomoč. Le tako bomo lahko otroku ponudili možnost za normalen razvoj.

Vsekakor pa ne smemo pozabiti, da je za normalen razvoj posameznika PRVA IN NAJPOMEMBNEJŠA STVAR spodbudno domače okolje, ki lahko prepreči veliko težav na katerem koli področju.

Življenje je lepo!

Alenka Stare, prof. def.