Priprave na šolo: Kaj mora vedeti vsak otrok pred vstopom?

Priprava na vstop v prvi razred – vodnik za starše

Predšolsko obdobje je temelj telesnega, gibalnega, duševnega, socialnega in govorno jezikovnega razvoja.

Velikokrat slišim, da se na vstop v šolo ni treba posebno pripravljati.

Res je!

Ampak mora otrok imeti razvite določene veščine in spretnosti ter živeti v spodbudnem okolju, da bo v šoli lahko uspešen.

Nič hudega, če otrok še ne pozna vseh črk in številk, naučil se jih bo v šoli. Vendar pa mora imeti razvito sposobnost pomnjenja simbolov, da bo lahko uspešno pomnil črke in številke. To pa je sposobnost, ki se razvije v predšolskem obdobju.

Kaj mora znati otrok pred vstopom v šolo?

Kaj zmore 6 let star otrok?

Šest let star otrok zmore veliko več, kot se od njega v današnji družbi pričakuje.

Predavanje 👉 Priprava na vstop v šolo

Pričakovane spretnosti v obdobju 6 do 7 let starosti:

Otrok je samostojen pri vsakodnevnih opravilih, kot sta oblačenje ter umivanje.
Pri tej starosti lahko večina otrok usvoji plavanje, rolkanje, smučanje in druge spretnosti na področju športa. Z vse večjim motoričnim razvojem se povečajo tudi otrokove miselne razsežnosti, zato je že sposoben tvoriti večstavčne povedi. Svinčnik drži kot odrasla oseba, barva znotraj črt. Zmore izrezati in zalepiti enostavne oblike. Zapiše svoje ime in priimek.
Otrok je v tej starosti že zmožen biti dlje časa osredotočen na neko dejavnost.
Otrok sodeluje v skupinskih igrah. Morebitne težave rešuje brez pomoči odraslih. Skupina vrstnikov je za otroka v tem obdobju izjemnega pomena in vpliva na njegovo vedenje.
V tem obdobju že zna ločevati med resničnim in neresničnim. Ustrezna socializacija se razvija v družbi. Omogočimo mu čim več druženja z vrstniki, brez »vmešavanja« odraslih oseb.
Otrok že zmore opisati in načrtovati dane dejavnosti. Je še v fazi konkretnega mišljenja. Nekatere enostavne pojave že zna vzročno pojasniti.
Šteje do 20 (100), s pomočjo prstov, sešteva in odšteva.
Govori tekoče, uporablja množino, zaimke. Vse glasove izgovarja pravilno. Ob pripovedovanju že uporablja večstavčne povedi.
Pozna velike tiskane črke, številke, simbole …

“Pustite otroke pri miru. Naj sami spoznavajo svet.”

V zadnjem času so govorne spretnosti otrok slabše kot v preteklosti, zato je še toliko bolj pomembno, da otrok dobi dovolj možnosti za ustrezen razvoj govora. To je zgled odraslih oseb v njegovem okolju. Iz elektronskih naprav se otrok dokazano ne more naučiti ustreznega govora in jezika. Potrebuje vzor živega človeka, ki ga lahko posnema.

V obdobju odraščanja v otroku vsaka neznana situacija povzroča strah. Otrok že zmore nadzorovati fizične izbruhe jeze, če mu seveda postavimo meje in damo vedeti, kakšno vedenje ni sprejemljivo. Ustrezni čustveni razvoj temelji na zgledu.

Starši in odrasli v njegovem ožjem okolju ga učimo ustreznih čustvenih reakcij z izkazovanjem lastnih čustev in našimi reakcijami v določenih situacijah.

V predšolskem obdobju jih v vseh okoljih spodbujajmo k čim večji gibalni aktivnosti ter zmanjšujmo uporabo elektronskih naprav. Vsak otrok za uspešen in zdrav razvoj okoli sebe potrebuje osebe, ki mu z zgledom pomagajo razvijati osnovne veščine in spretnosti.

Ustrezen gibalni razvoj je v veliki meri odvisen od spodbud okolja in možnosti gibanja v naravi, na različnih terenih.

Razvijanje pozornosti temelji na aktivnostih, ki zahtevajo njegovo osredotočenost in vztrajnost.

Otroci prihajajo iz različnih okolij z različnimi predznanji.

Meje (pričakovane spretnosti) postavimo nekoliko višje. V zadnjih letih so se ti mejniki znižali, zato imajo otroci vedno več težav v šoli. Ker niso samostojni, imajo slabše razvito splošno poučenost, govor in gibalne spretnosti.

Če želimo v prihodnje doseči ustrezno raven pričakovanih spretnosti, je treba na vseh področjih dvigniti naša pričakovanja do otrok.

Kaj mora znati otrok pred vstopom v šolo?

ZAVEZATI VEZALKO
VOZITI KOLO
POZNATI NA URO

Zakaj?

Ker bo s tem ustrezno razvil koordinacijo, ravnotežje, spretnosti rok in časovno orientacijo.

Vem, da je ura v učnem načrtu v tretjem razredu. Menim pa, da mora otrok, preden vstopa v šolo, vsaj delno poznati na uro. Da ve, kdaj je čas za odhod od doma. Otroci v prvem razredu še hodijo v šolo v spremstvu staršev. V drugem razredu pa naj v šolo in iz šole odhajajo popolnoma samostojno, ker zmorejo. Vsekakor je treba pred tem otroka pripraviti na samostojno odhajanje od doma.

Ob pretirani uporabi elektronskih naprav se žal otroški možgani ne razvijajo ustrezno, ampak se “polenijo”. Med uporabo telefona, računalnika …, se možgani razvijajo počasneje kot pri drugih dejavnostih, kjer sodeluje več telesnih funkcij hkrati.

Predstavljajte si enostavno razliko pisanja s svinčnikom na list papirja ali tipkanja na tipkovnico. Pri pisanju na roko so možgani veliko bolj aktivni kot pri tipkanju na tipkovnico. Enako je pri pomnjenju (spominu). Danes večino stvari namesto možganov pomni pametni telefon. Koliko telefonskih številk znate na pamet?

Zato otroci nujno potrebujejo veščine, ki pripomorejo k ustreznemu razvoju možganov:

DEJAVNOSTI, PRI KATERIH USKLAJENO DELUJETA OBE ROKI (zavezovanje vezalke, zapenjanje deljive zadrge, gumbov, šiljenje barvic, pometanje …).
DEJAVNOSTI, PRI KATERIH SE RAZVIJA KOORDINACIJA IN RAVNOTEŽJE (vožnja kolesa, plezanje na drevo, stati na eni nogi, brcanje žoge v gol, preval …).
DEJAVNOSTI, PRI KATERIH SE RAZVIJA OBČUTEK ZA ČAS, PROSTOR, OKOLJE, SPOMIN IN KONCENTRACIJA (ura, deli dneva, letni časi, pogovarjanje o vsakodnevnih pojavih, poslušanje in pripovedovanje zgodb …).

V resnici niti ni pomembno, koliko časa otrok uporablja elektronske naprave. Je pa pomembno, da vsaj enako količino časa preživi v naravi, gibanju na prostem in še vsaj enako količino časa namenite pogovarjanju, poslušanju in pripovedovanju z drugimi ljudmi.

Torej, če otrok uporablja elektronske naprave eno uro na dan, naj vsaj eno uro preživi na prostem in eno uro ob pogovarjanju, poslušanju in pripovedovanju.

Kaj pa, če otrok ni pripravljen na vstop v šolo?

Kaj lahko naredimo? Obstajajo seveda izjeme. Kljub dopolnjenemu 6. letu starosti nekateri otroci še niso pripravljeni na vstop v šolo, zato se lahko vstop v šolo odloži za eno leto. O tem odločajo ustrezni strokovnjaki (psiholog, klinični psiholog, tudi specialni pedagog in pedopsihiater) v okviru Razvojne ambulante oziroma Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Do teh strokovnjakov lahko pridete na podlagi napotnice, ki jo izda otrokov osebni zdravnik. In verjemite mi, da vedno odločajo v največjo korist otroka, tudi takrat, ko imajo morda starši drugačno mnenje.

Kdo lahko predlaga odlog všolanja?

Predlog lahko podajo starši, vrtec ali pediater (otrokov osebni zdravnik).

Zakaj odlog všolanja?

Ker razvoj ne poteka točno po mesecih in letih, ampak se seveda lahko pojavijo popolnoma normalna odstopanja navzdol kakor tudi navzgor. Predvsem je za vstop v šolo pomembna ustrezna socialna zrelost, samostojnost in ustrezno usvojene predšolske veščine in spretnosti. Lahko pa seveda gre tudi za kakršnekoli posebne potrebe otroka, ki potrebujejo ustrezno strokovno podporo.

KATERE SO TOREJ NAJPOMEMBNEJŠE VEŠČINE IN SPRETNOSTI, KI KAŽEJO NA PRIPRAVLJENOST OTROKA NA VSTOP V ŠOLO?

Samostojna skrb zase in za svoje potrebščine.
Otrok pozna osnovne podatke o sebi in svoji okolici.
Zapiše svoje ime.
Usmerjena pozornost minimalno 20 minut.
Pozna in razume osnovne pojave in dogodke.
Ima ustrezno razvite gibalne spretnosti. Brez težav izvaja osnovne gibalne veščine.
Se orientira na sebi, na drugem, v prostoru in na ploskvi.
Ima popolnoma razvit govor.
Pozna in poimenuje osnovne simbole, oblike, nekatere črke in številke.
Ima ustrezno razvite grafomotorične spretnosti. Pravilno drži pisalo.
Ima razvite številske predstave vsaj do 10.
Brez večjih težav sodeluje v skupinski igri z vrstniki.