»Če želite, da bi bili otroci pametni, jim berite pravljice, če želite, da bi bili še bolj pametni, jim berite še več pravljic.« (A. Einstein)

RAZVOJ GOVORA IN JEZIKA

Govor in jezik sta veščini, ki se skozi VSAKODNEVNO POSLUŠANJE, PRIPOVEDOVANJE IN POGOVARJANJE razvijata od rojstva naprej. Vsak otrok mora za ustrezen razvoj govora in jezika NAJPREJ vsakodnevno poslušati govor odraslih, pa tudi pravljice in zgodbe, ki mu jih pripovedujejo odrasli. Zaradi tega bo kasneje lahko v pogovoru tudi sodeloval. Jezikovne in govorne veščine v sodobnem času mnogokrat nadomeščajo elektronske naprave, zaradi česar nastaja vse več težav na področju razvoja govora in jezika otrok.

PREDŠOLSKO OBDOBJE je za ustrezen razvoj govora in jezika izjemnega pomena, saj je prav dobro razvit govor pogoj za učenje branja, razvoj bralne pismenosti ter vseh drugih veščin v procesu vzgoje in izobraževanja – tudi socializacije.

V zadnjem času se na to težavo oziroma problem precej opozarja. Stanje je alarmantno, kajti skoraj petina predšolskih otrok nima ustrezno razvitega govora, poleg tega pa za to področje primanjkuje ustreznih strokovnjakov, kljub temu da delež otrok z govornimi primanjkljaji še narašča.

Kaj pomenita ustrezno razvit govor in jezik?

Pravimo, da sta jezik in govor sta ustrezno razvita, ko otrok v starosti pet do šest let pravilno izgovarja vse glasove ter jih ustrezno uporablja v besedah, povedih in smiselno sodeluje v pogovoru z odraslimi.

Večina težav, ki so povezane s področjem razvoja govora in jezika, nastane ali pa se izrazi zaradi nespodbudnega okolja. Seveda ne gre pozabiti na govorno jezikovno motnjo, ki ni posledica nespodbudnega okolja, temveč gre za nepojasnjen vzrok, za katerim stoji kombinacija genetskih in okoljskih dejavnikov. Odstotek teh težav je relativno majhen – z ustrezno strokovno pomočjo ter rednimi vajami je mogoče težave odpraviti oziroma zmanjšati.

Kaj je spodbudno predšolsko okolje?

Spodbudno predšolsko okolje omogoča otroku, da ustrezno razvije svoje potenciale na različnih področjih.

To predvsem pomeni, da ima otrok okoli sebe ljudi, ki mu na vsakem koraku nudijo varnost in ljubezen. Poleg tega to  zajema vsakodnevno komunikacijo oziroma pogovor o vsakdanjih pojavih, predmetih in dogajanjih ter pripovedovanje zgodb.

Del spodbudnega okolja je tudi redno branje. VSAK DAN NAJ SE PREBERE VSAJ ENO PRAVLJICO. Branje pravljic in zgodb je najbolj priporočljivo zvečer pred spanjem. S tem se ustvari prijetno rutino, ki otroku pomaga, da se pred spanjem umiri in tako lažje zaspi. Hkrati je skupno branje tudi eden od odličnih načinov povezovanja ter ustvarjanja pristnega odnosa.

Priporočljivo je, da se za ustrezen razvoj govora in jezika otrok do tretjega leta starosti ne uporablja elektronskih naprav oziroma komunikacijskih naprav z zasloni (pametni telefoni, računalniki, tablice, pametne ure …). Kasneje se počasi in z zgledom nauči primerne uporabe le-teh.

Kaj pomeni ustrezna uporaba elektronskih naprav?

Otrok naj elektronske naprave uporablja samo za gledanje oziroma spremljanje vsebin, ki so primerne glede na njegovo starost. Vsebine naj bodo poučne ter s čim manj popačenimi glasovi ter v ustreznem jeziku (prednost naj imajo vsebine v maternem jeziku).

Vsaj toliko časa, kot uporablja elektronske naprave naj otrok preživi zunaj, na zraku (na igrišču, v naravi …), prav toliko časa naj tudi aktivno sodeluje v pogovoru in interakciji z odraslimi. Za predšolsko obdobje je značilno, da se vse veščine in spretnosti – tako dobre kot slabe – razvijajo hitreje.

Ustrezno razvit jezik in govor pomenita, da otrok do petega leta starosti razume jezik, ki ga govorijo drugi, hkrati pa je njegov govor popolnoma razumljiv za druge. Spodbudno okolje je med drugim pomembno tudi zato, ker pozitivno vpliva predvsem na ustrezen razvoj otrokovih možganov. Zaradi tako imenovane plastičnosti možganov se ob učenju novih veščin in znanj vzpostavljajo nove možganske povezave, s tem pa lahko tudi novi nevroni. V otroštvu ti procesi potekajo mnogo hitreje kot v odrasli dobi, zato je učenje v zgodnjih letih precej enostavnejše kot kasneje.

Prav tako pa lahko zgodnja neaktivnost otrokovih možganov vodi v stanje poslabšanja oziroma omejenih zmožnosti hitreje kot v odrasli dobi. V razvoju možganov namreč obstajajo obdobja za optimalen razvoj posameznih področij; kadar se določeno obdobje zamudi, navadno to prinese nove izzive, na primer na področju gibanja, govora, branja itd.

Za ustrezen razvoj človekovega govora je ključno obdobje do četrtega leta starosti. V tem času se otrok nauči govora zelo hitro in učinkovito, če seveda živi v spodbudnem okolju. Kadar se to obdobje zamudi, se otrok veliko težje nauči ustreznega govora ter jezikovnih spretnosti.

Najpomembnejši element tako imenovanega spodbudnega okolja je ZGLED. Raziskave so pokazale, da otrok pri dveh letih pozna do tristo več besed, če se starši oziroma skrbniki z njim vsakodnevno pogovarjajo, mu pripovedujejo in berejo.

Otrokova sposobnost učenja se v spodbudnem okolju poveča tudi za 25 odstotkov, kar je odlična motivacija za aktivno komunikacijo z njim že od njegovih prvih dni naprej.

V nastajanju je knjižna zbirka ONOMATOPEJA, ki bo odlična spodbuda za ustrezen razvoj govora in jezika že v predšolskem obdobju.

Prva knjiga je že skoraj končana: MIJAV, MIJAV – MUCA PIKA.

Življenje je lepo!

Alenka Stare, prof. def.