Kdaj obiskati logopeda? Opozorilni znaki za starše predšolskih otrok

Vsak otrok ima svoj ritem. Eden prej shodi, drugi spregovori. Toda kadar razvoj govora zaostaja ali napreduje zelo počasi, je prav, da starši postanejo pozorni. Govor je temelj za učenje, odnose, igro. Kadar ni dovolj trden, se lahko začnejo pri otroku pojavljati težave. Kdaj obiskati logopeda? Kateri so tisti opozorilni znaki, ki nakazujejo, da otrok morda potrebuje strokovno podporo?

Kako poteka normalen razvoj govora pri otroku?

Govorni razvoj se začne že v zibki. Otrok posluša, opazuje in ponavlja. Najprej beblja, nato pove »mama« ali katero drugo besedo, sčasoma sestavi prve povedi. Ključno je, da starši poznate razvojne mejnike, saj lahko le tako prepoznate odstopanja.

Razvoj govora – 2 leti:

• uporablja vsaj 20 do 50 besed,
• začne povezovati dve besedi v kratke povedi (npr. »mama pije«),
• razume preprosta navodila (npr. »daj medvedka«),
• kaže zanimanje za govor in glasove,
• imenuje predmete v okolju.

Če vaš otrok pri tej starosti še ne govori ali uporablja le nekaj besed, je to pomemben signal. Ni nujno, da gre za težavo, a je dobro, da se o tem pogovorite s strokovnjakom.

Govorni mejniki – 3 leta:

• uporablja povedi iz treh ali več besed,
• postavlja vprašanja (»Kaj je to?«, »Kam gremo?«),
• pravilno uporablja zaimke (jaz, ti, moj),
• razume večstopenjska navodila,
• ga razumejo tudi ljudje, ki ga ne poznajo.

Če otrok ne uporablja povedi, ne postavlja vprašanj ali ga okolica težko razume, je to lahko opozorilni znak.

Kdaj obiskati logopeda in kateri so opozorilni znaki?

Večkrat slišimo »počakajmo, vsak otrok je drugačen«. In res je. A čakanje brez podpore lahko pomeni zamujeno priložnost. Naj vas ne bo strah, logoped je tu, da pomaga.

Obisk logopeda je smiseln takrat, ko otrok kljub spodbudi v domačem okolju ne napreduje v govorno-jezikovnem razvoju ali pa stagnira. Opozorilni znaki se lahko kažejo tudi v obliki neustrezne izgovorjave, pogostega ponavljanja zlogov, zamenjevanja glasov ali težav pri razumevanju osnovnih vprašanj. Otroci, ki se ne vključujejo v pogovor, ne komentirajo dogajanja okrog sebe ali ne razvijajo simbolne igre, pogosto potrebujejo dodatno podporo pri razvoju jezika in komunikacije.

K logopedu se odpravite, če:

• otrok pri 2 letih še ne govori ali uporablja manj kot 20 besed,
• pri 3 letih ne tvori povedi in ga razume le ožji krog ljudi,
• opazite, da ima težave z izgovorjavo ali pogosto ponavlja zloge (npr. »ma-ma-ma-ma-mačka«),
• ne razume preprostih vprašanj ali navodil,
• zamenjuje zloge ali izpušča glasove,
• ne kaže zanimanja za zgodbe, igre z besedami ali petje.

Včasih težava ni očitna. Otroci lahko lepo govorijo, a imajo težave z razumevanjem jezika. Tudi to je razlog za posvet.

Zakaj je zgodnja obravnava pri logopedu pomembna?

Raziskave s področja nevrologije in razvoja otrok potrjujejo, da so prve tri leta življenja najpomembnejše za oblikovanje govorno-jezikovnih povezav v možganih. Zgodnja logopedska obravnava omogoča, da otrok pridobi temeljne jezikovne spretnosti v času, ko je njegova nevroplastičnost največja. Prav to zgodnje obdobje pa je tudi čas, ko otrok razvija svojo samopodobo, samozavest in temeljne socialne veščine.

Logopedska obravnava ne vpliva le na govor, temveč tudi na otrokovo učno uspešnost v prihodnosti. Slabo razvite jezikovne sposobnosti so namreč pogosto povezane s težavami pri branju, pisanju in razumevanju učne snovi.

Naj vas ne skrbi, da bo otrok »stigmatiziran«. Dandanes logopedska pomoč ni nič nenavadnega. Nasprotno – otroci, ki pridejo pravočasno v obravnavo, pogosto veliko hitreje napredujejo.

Kako poteka prva logopedska obravnava?

Večina logopedov bo pogovor začela z vami. Povedali boste, kaj opažate, kako otrok govori, kaj zna in česa ne. Sledi igriva opazovalna ura z otrokom. Logoped ga bo opazoval pri igri, poslušanju, poimenovanju slik ali ponavljanju glasov. Vse poteka skozi igro, brez stresa in pritiskov.

Na koncu boste dobili usmeritve. Morda bo dovolj nekaj vaj doma, morda vam bo logoped predlagal redno obravnavo.

Kako lahko starši otroku pomagajo pri govornem razvoju?

Čeprav logoped igra ključno vlogo pri strokovni obravnavi, ste kot starši najpomembnejši spodbujevalci otrokovega govornega razvoja. Odločitev, kdaj obiskati logopeda, je pomembna, vendar je tudi kakovostna vsakodnevna interakcija doma temelj uspeha. Priporočljivo je, da se z otrokom veliko pogovarjate, mu zastavljate odprta vprašanja, skupaj berete pravljice in ga vključujete v različne vsakdanje situacije, ki spodbujajo govor.

Praktični nasveti:

1. Berite pravljice. Knjige so čarobna vrata v svet jezika. Berite počasi, razlagajte, sprašujte. Pomagate lahko tudi s pravljicami, kot so logopedske pravljice. Napisane so prav z namenom spodbujanja govora.
2. Govorite jasno in počasi. Otroci se učijo z zgledom. Če boste govorili jasno, z obrazno mimiko in raznolikimi besedami, vas bo otrok lažje posnemal.
3. Ponujajte izbiro. Namesto da vprašate »Ali si lačen?«, raje recite »Bi jabolko ali banano?« Tako spodbudite otroka, da izbere in poimenuje.
4. Igrajte se z glasovi. Poslušajte različne zvoke, ustvarjajte ritme z zlogi (ta-ta-ta), ponavljajte pesmice. Vse to so odlične vaje za govor.

Gradiva, ki vam lahko pomagajo

Če opazite opozorilne znake, je smiselno, da se obrnete na logopeda ali pediatra, ki vas bo usmeril naprej. Obenem pa lahko tudi doma z majhnimi koraki naredite veliko. Na spletni strani www.alenkastare.si boste našli vrsto strokovno zasnovanih gradiv, ki so posebej namenjena spodbujanju govora pri predšolskih otrocih.

Alenka Stare je specialna pedagoginja, ki že vrsto let ustvarja didaktične pripomočke za starše.

Govor je most, ki ga otrok gradi od prvih dni življenja. Če opazite, da ta most ni dovolj trden ali se ne gradi z običajnim tempom, ne čakajte predolgo. Logopedska obravnava v zgodnjem otroštvu ni znak težave, temveč priložnost. Omogoči vam, da otroku pomagate razvijati svoj jezik, izraziti svoje misli in vstopiti v svet z močjo besed.

Pogosta vprašanja staršev in odgovori

1. Moj otrok veliko govori, a ga nihče ne razume. Kdaj obiskati logopeda?

Da. Otroci, ki imajo bogat besednjak, a jih okolica težko razume, lahko kažejo težave z izgovorjavo ali oblikovanjem glasov. Tak otrok morda sliši pravilno, vendar ne zna pravilno artikulirati. Včasih starši te težave spregledajo, ker otroka razumejo po kontekstu. Toda za širše okolje so njegove besede nerazumljive. Logoped oceni, ali gre za razvojno primerno fazo ali pa otrok potrebuje podporo.

2. Otrok doma veliko govori, v vrtcu pa molči. Ali je to znak govorne težave?

Ne nujno, lahko pa gre za pojav, imenovan selektivni mutizem. To pomeni, da otrok govori le v varnem okolju (npr. doma), v drugih situacijah pa ne. To je večplastna težava, ki zahteva sodelovanje različnih strokovnjakov, tudi logopeda. Zelo pomembno je, da takšnega vedenja ne označimo za »sramežljivost«, ampak ga razumemo kot klic po razumevanju in pomoči.

3. Otrok zelo rad posluša pravljice, a sam ne pripoveduje. Je to zaskrbljujoče?

Ljubezen do poslušanja je odličen temelj za govorni razvoj. Če pa otrok kljub temu ne izraža svojih misli, ne pripoveduje ali ne poskuša ustvarjati povedi, je vredno preveriti, ali ima težave z oblikovanjem jezika (t. i. ekspresivni jezik). To je oblika težav, ki niso povezane z izgovorjavo, temveč z zmožnostjo sestavljanja povedi.

4. Lahko logoped pomaga tudi pri težavah z razumevanjem navodil?

Seveda. Logopedi ne obravnavajo le izgovorjave, temveč celoten govorno-jezikovni razvoj. To vključuje tudi razumevanje. Če otrok pogosto napačno razume, kaj mu rečete, težko sledi večstopenjskim navodilom ali odgovarja neustrezno, lahko logoped ugotovi, ali gre za jezikovno nerazumevanje ali morda za druge razvojne posebnosti.

5. Koliko časa običajno traja logopedska obravnava?

Dolžina obravnave je odvisna od vrste in stopnje težave, starosti otroka ter sodelovanja doma. Včasih zadošča nekaj srečanj in redno izvajanje vaj doma, v drugih primerih pa gre za dolgotrajnejši proces. Redna, dosledna vaja in vsakodnevna spodbuda lahko prineseta izjemne rezultate.

6. Je možno, da ima otrok težave z govorom, čeprav pravilno izgovarja vse glasove?

Da. Težave so lahko skrite v strukturi jezika, na primer v slabem povezovanju besed, težavah z razumevanjem pomena, omejenem besedišču ali neskladni rabi slovničnih oblik. Tak otrok morda izgovarja lepo, vendar težko oblikuje povedi, ne zna pripovedovati ali uporablja jezik neustrezno glede na situacijo. Tudi takšne težave logoped prepozna in obravnava.

7. Ali obstajajo preventivne vaje, ki jih lahko izvajamo z otrokom doma?

Da in zelo dobrodošle so. Dnevna rutina naj vključuje kakovosten pogovor, branje, petje, igro z rimami, poimenovanje predmetov in opazovanje okolice. Odlični pripomočki so logopedske pravljice in igre, ki temeljijo na ponavljanju, rimanju in usmerjeni pozornosti. Preventiva je v zgodnjem otroštvu pogosto učinkovitejša kot poznejše odpravljanje težav.

👉 Prva pomoč za razvoj govora in jezika

Življenje je lepo! Alenka Stare, prof. def.