Bralna pismenost v osnovni šoli: od branja do razumevanja in kritičnega mišljenja

Otrok zna tekoče prebrati besedilo. Toda ali ga tudi razume?

Zna poiskati bistveno informacijo? Povezati podatke iz različnih delov besedila? Razložiti prebrano s svojimi besedami? Sklepati o nečem, kar v besedilu ni neposredno zapisano? Presoditi, ali je informacija verodostojna?

Znati brati in biti bralno pismen ni isto.

Branje se ne konča takrat, ko otrok usvoji črke, poveže besede in začne tekoče brati. Takrat se pomemben del razvoja bralne pismenosti pravzaprav šele začne.

V osnovni šoli mora učenec postopoma preiti od učenja branja k branju za učenje, razmišljanje in razumevanje sveta.

Kaj je bralna pismenost?

Bralna pismenost je mnogo več kot sposobnost pravilno prebrati zapisano besedilo.

Bralno pismen učenec zna prebrano razumeti, poiskati pomembne informacije, jih povezovati s predhodnim znanjem, povzemati, sklepati, razmišljati o prebranem ter informacije kritično presojati.

To pomeni, da učenec ne zna samo odgovoriti na vprašanje:

„Kaj piše v besedilu?“

Temveč postopoma tudi:

„Kaj to pomeni?“

„Kaj je bistveno?“

„Kako je to povezano s tem, kar že vem?“

„Kaj lahko iz tega sklepam?“

„Ali lahko tej informaciji zaupam?“

„Kakšno je moje mnenje in s čim ga lahko utemeljim?“

Prav na tej poti imajo pomembno vlogo bralne strategije.

Zakaj je bralna pismenost pomembna pri vseh predmetih?

Bralna pismenost ni pomembna samo pri pouku slovenščine.

Učenec potrebuje branje z razumevanjem praktično pri vsakem predmetu.

Pri matematiki mora razumeti besedilno nalogo in iz nje izluščiti pomembne podatke.

Pri naravoslovju mora razumeti strokovno besedilo, povezovati vzroke in posledice ter razložiti pojave.

Pri zgodovini mora razumeti besedilo, časovno povezovati dogodke, primerjati informacije in presojati zgodovinske vire.

Pri geografiji mora povezovati besedilo s kartami, grafi, tabelami in drugimi podatki.

Težava z bralnim razumevanjem zato hitro postane tudi težava pri učenju.

Učenec lahko snov večkrat prebere, vendar si je ne zapomni, ker med branjem informacij ni dovolj dobro razumel, povezal in osmislil.

Zato je razvoj bralne pismenosti naloga celotne osnovne šole in ne samo učiteljev slovenščine.

Najprej se učimo brati, nato beremo, da se lahko učimo

V prvih letih šolanja otrok veliko energije namenja sami tehniki branja.

Prepoznava črke, povezuje glasove, bere zloge, besede in povedi ter postopoma razvija natančnost in tekočnost.

Če tehnika branja še ni dovolj avtomatizirana, otrok velik del svoje pozornosti porabi za dekodiranje besed. Za razumevanje vsebine mu zato ostane manj miselne energije.

Ko postaja branje tekoče, se težišče postopoma premika.

Otrok ne bere več predvsem zato, da bi vadil branje, ampak začne vedno več brati zato, da bi se nekaj naučil.

Zato lahko razvoj poenostavljeno razumemo kot pot:

črka → beseda → poved → tekoče branje → razumevanje → povezovanje → povzemanje → sklepanje → kritično presojanje → samostojno učenje

Vsaka stopnja predstavlja pomemben korak k višji ravni bralne pismenosti.

Kaj so bralne strategije?

Bralne strategije so postopki, s katerimi učencu pomagamo, da se besedila loti aktivno in premišljeno.

Dober bralec namreč ne bere samo od prve do zadnje besede.

Pred branjem razmišlja, kaj o temi že ve.

Med branjem preverja svoje razumevanje, išče pomembne informacije, postavlja vprašanja in povezuje novo znanje s tem, kar že pozna.

Po branju zna določiti bistvo, oblikovati povzetek, sklepati in razmišljati o prebranem.

Bralne strategije lahko zato razdelimo na tri večje skupine.

Bralne strategije pred branjem

Pred branjem lahko učence spodbudimo, da:

• pogledajo naslov in podnaslove,
• opazujejo fotografije, ilustracije, grafe in tabele,
• razmislijo, kaj o temi že vedo,
• napovedujejo, o čem bo govorilo besedilo,
• pojasnijo neznane ali ključne pojme,
• oblikujejo vprašanja, na katera želijo med branjem dobiti odgovor.

S tem aktiviramo predhodno znanje in učenca pripravimo na vsebino.

Bralne strategije med branjem

Med branjem učenca učimo, da:

• označuje ključne informacije,
• preverja pomen neznanih besed,
• postavlja vprašanja,
• povezuje informacije iz različnih delov besedila,
• preverja, ali prebrano razume,
• ponovno prebere zahtevnejši del,
• razlikuje bistvene informacije od podrobnosti,
• razmišlja o vzrokih in posledicah.

Pomembno je, da učenec postopoma razvije sposobnost, da sam prepozna trenutek, ko nečesa ne razume.

Bralne strategije po branju

Po branju lahko učenec:

• pove bistvo s svojimi besedami,
• oblikuje kratek povzetek,
• odgovarja na vprašanja,
• sam postavlja vprašanja,
• izdela miselni vzorec,
• primerja informacije,
• išče vzroke in posledice,
• oblikuje zaključke,
• argumentira svoje mnenje,
• preverja informacije tudi v drugih virih.

Cilj ni, da otrok uporablja čim več strategij, ampak da se nauči izbrati strategijo, ki mu v določenem trenutku pomaga razumeti besedilo.

Kako vemo, da učenec prebranega ne razume?

Težave z bralnim razumevanjem niso vedno očitne.

Nekateri učenci berejo tekoče, hitro in skoraj brez napak, zato lahko dobimo vtis, da je njihovo branje dobro.

Ko jih vprašamo, kaj so prebrali, pa se pojavijo težave.

Učenec lahko:

• ne zna povedati bistva,
• se spomni predvsem nepomembnih podrobnosti,
• odgovore išče samo z dobesednim prepisovanjem povedi,
• težko povezuje informacije iz različnih delov besedila,
• ne razume vzročno-posledičnih odnosov,
• težko sklepa,
• ne zna razložiti prebranega s svojimi besedami,
• se težko uči iz učbenika,
• snov večkrat prebere, vendar si je ne zapomni.

Zato pri preverjanju branja ni dovolj vprašati samo, kako hitro otrok bere.

Vprašati se moramo predvsem:

Kaj je razumel?

Od razumevanja besedila do kritičnega mišljenja

V času digitalnih vsebin dobi bralna pismenost še širši pomen.

Otroci in mladostniki imajo dostop do ogromne količine informacij. Najti informacijo danes pogosto ni najtežji del.

Veliko pomembneje je znati presoditi:

Kdo je informacijo objavil?

Kakšen je vir?

Ali je trditev podprta z dokazi?

Ali drugi zanesljivi viri navajajo podobne podatke?

Ali gre za dejstvo, mnenje, oglas ali poskus vplivanja?

Zakaj je bila vsebina ustvarjena?

Zato mora sodobna bralna pismenost vključevati tudi kritično branje in presojo informacij.

To so spretnosti, ki jih otrok ne potrebuje samo za uspeh v šoli, temveč tudi za življenje.

Kako spodbuditi otroke, ki „ne marajo brati“?

Ko otrok reče, da ne mara brati, se je vredno vprašati, zakaj.

Morda je knjiga zanj prezahtevna.

Morda bere prepočasi in je zato branje naporno.

Morda ne razume dovolj dobro prebranega.

Morda še ni našel vsebine, ki ga resnično zanima.

Ali pa knjiga tekmuje s telefonom, videoposnetki, igrami in drugimi vsebinami, ki ponujajo veliko hitrejšo stimulacijo.

Zato cilj ne bi smel biti, da vsi otroci berejo enake knjige.

Cilj je, da vsi otroci berejo.

Strip, pustolovska zgodba, knjiga o športu, živalih, vesolju, avtomobilih ali znanosti je lahko začetek razvoja bralne navade.

Pomembno je, da otrok doživi izkušnjo:

„To knjigo želim prebrati.“

Kako lahko šola postane šola, ki bere?

Bralne kulture ne ustvarimo z eno dejavnostjo ali enim projektom.

Nastaja postopoma in zahteva sodelovanje celotne šole.

Pomembno je, da učenci vidijo, da branje ni nekaj, kar obstaja samo pri uri slovenščine.

Bere lahko učitelj matematike. Bere učitelj športa. Bere ravnatelj. Bere knjižničar. Berejo starši.

Šola lahko organizira ure branja, pogovore o knjigah, izmenjave knjig, bralne kotičke, obiske knjižnice in dejavnosti, pri katerih učenci knjige priporočajo drug drugemu.

Šolska knjižnica pa lahko postane več kot prostor, kjer si učenec izposodi knjigo – postane lahko prostor raziskovanja, srečevanja, pogovora in navdiha.

Najmočnejše sporočilo otroku pogosto ni:

„Moraš brati.“

Ampak:

„Tudi jaz berem.“

Bralna pismenost je skupna odgovornost

Če želimo razvijati bralno pismenost sistematično, morajo pri tem sodelovati učitelji razrednega in predmetnega pouka, knjižničarji, svetovalni delavci, specialni pedagogi, vodstvo šole in starši.

Otrok branje potrebuje pri vsakem predmetu in pozneje na skoraj vsakem področju življenja.

Zato je pomembno, da osnovna šola učenca ne nauči samo prebrati besedila, temveč ga postopoma nauči:

razumeti → poiskati bistvo → povezovati → povzemati → sklepati → preverjati → kritično presojati → uporabiti znanje

To je pot od branja do bralne pismenosti.

Bralne strategije v osnovni šoli – strokovno izobraževanje za učiteljski zbor

Kako bralne strategije sistematično vključevati v pouk? Kako razvijati bralno razumevanje pri različnih predmetih? Kako prepoznati bralne težave? In predvsem – kako ustvariti šolo, ki bere?

V okviru 8-urnega strokovnega izobraževanja Bralne strategije v osnovni šoli se posvetimo razvoju branja in bralne pismenosti od 1. do 9. razreda, bralnim strategijam, bralnemu razumevanju, kritičnemu presojanju informacij ter konkretnim dejavnostim za razvijanje bralne kulture v šoli.

Udeleženci posamezne strategije in vaje tudi praktično preizkusijo ter dobijo ideje, ki jih lahko neposredno prenesejo v svoje delo.

→ VEČ O IZOBRAŽEVANJU: BRALNE STRATEGIJE V OSNOVNI ŠOLI NA SPODNJI POVEZAVI

Bralne strategije v osnovni šoli – od učenja branja do bralne pismenosti

Pogosta vprašanja o bralni pismenosti

Kaj je bralna pismenost?

Bralna pismenost pomeni sposobnost razumeti in uporabljati prebrano, povezovati informacije, sklepati, razmišljati o vsebini ter informacije kritično presojati.

Kakšna je razlika med branjem in bralno pismenostjo?

Otrok lahko tehnično pravilno in tekoče bere, vendar ima kljub temu težave z razumevanjem. Bralna pismenost vključuje razumevanje, povezovanje, povzemanje, sklepanje in uporabo informacij.

Kaj so bralne strategije?

Bralne strategije so postopki, ki bralcu pomagajo bolje razumeti besedilo. Uporabljamo jih pred branjem, med branjem in po njem.

Ali je razvoj bralne pismenosti naloga samo učitelja slovenščine?

Ne. Učenec branje z razumevanjem potrebuje pri vseh šolskih predmetih, zato je sistematično razvijanje bralne pismenosti pomembna naloga celotnega učiteljskega zbora.

Kako izboljšati bralno razumevanje?

Bralno razumevanje razvijamo z aktivnim delom z besedilom: napovedovanjem vsebine, razlago besedišča, iskanjem bistvenih informacij, povezovanjem, postavljanjem vprašanj, povzemanjem, sklepanjem in pogovorom o prebranem.

Najprej se učimo brati. Nato beremo, da se lahko učimo.

Bralna pismenost se ne razvije čez noč. Razvija se postopoma – od prvih glasov in besed do sposobnosti razumevanja zahtevnih besedil, povezovanja informacij in kritičnega razmišljanja.

Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na nekaj zelo preprostega:

Otroci potrebujejo knjige. Potrebujejo čas za branje. In potrebujejo odrasle, ki berejo.

Če želimo otroke, ki berejo, potrebujemo šolo, ki bere.

Posebno priporočilo: zbirka Onomatopeja

Če želite otroku ponuditi kakovostne vsebine za razvoj govora, branja in pisanja, si oglejte tudi:

•  Zbirko Onomatopeja – slikanice za razvoj govora in zgodnje pismenosti
•  Kako pa ti bereš? – delovni zvezek za razvoj branja in razumevanja prebranega.
•  Kaj pa ti bereš? – delovni zvezek za razvoj pisanja, pravopisa in izražanja.
•  Specialno-pedagoško diagnostiko in Individualni načrt vaj, kadar otrok potrebuje dodatno strokovno podporo.

Preberite tudi

Če želite izvedeti več o razvoju branja, bralni pismenosti in pomenu bralnih strategij, priporočam naslednje vsebine:

Tehnika branja – temelj dobrega bralnega razumevanja

Preden lahko od otroka pričakujemo dobro bralno razumevanje in uporabo zahtevnejših bralnih strategij, mora imeti ustrezno razvito tehniko branja. Avtomatizirano in dovolj tekoče branje otroku omogoča, da manj pozornosti namenja samemu dekodiranju in več razumevanju, povezovanju ter razmišljanju o prebranem.

Bralna pismenost in bralna kultura

Razvijanje bralne pismenosti in bralne kulture je pomemben cilj tudi na nacionalni ravni. Več o pomenu bralne pismenosti za vseživljenjsko učenje in delovanje posameznika v družbi lahko preberete na portalu Bralna pismenost in bralna kultura – GOV.SI.

Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti

Pomen sistematičnega razvijanja bralne pismenosti poudarja tudi Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti 2019–2030. Razvoj bralne pismenosti ni omejen le na pouk slovenščine, temveč predstavlja pomemben temelj učenja in pridobivanja znanja na različnih področjih.

Bralna pismenost in raziskava PISA

Sodobno razumevanje bralne pismenosti presega samo tekoče branje. Pomembni so tudi razumevanje, uporaba, vrednotenje in kritično presojanje informacij. Več o mednarodnem razumevanju bralne pismenosti lahko preberete v okviru OECD – PISA Reading Framework.

IZBERI KNJIGO NAMESTO TELEFONA.

Alenka Stare, prof. def.