Logopedske pravljice: kako pravljica spodbuja govor in razvoj jezika pri otroku

Pravljice niso le zgodbe za lahko noč. So čarobni svetovi, v katerih otrok spoznava nove besede, bogati besedni zaklad, raziskuje čustva in razvija domišljijo. Logopedske pravljice pa so še korak dlje.

Za logopede, specialne pedagoge in vzgojitelje pa pravljice predstavljajo dragoceno orodje, saj združujejo igro, govor, jezik in domišljijo v eno samo dejavnost, ki otroka popolnoma pritegne. To so tako imenovane logopedske pravljice – zgodbe, ki učijo govor skozi igro in čustva

Kako uporabljati logopedske pravljice za krepitev govora, jezika in branja?

• Pravljica kot družinski ritual – vsak večer izberite eno zgodbo in jo preberite skupaj. Otrok bo vedel, da ga čaka čas bližine, varnosti in jezika, kar dolgoročno spodbuja ljubezen do branja.

• Branje na glas – ko odrasli berejo otroku na glas, otrok aktivno posluša, prepoznava glasove in ritem jezika. S tem nezavedno gradi temelj za izgovorjavo, razumevanje in bralno pismenost.

Nasvet: uporabljajte onomatopeje in jih ponavljajte (mijav, mijav, hov, hov, ga, ga …), da otrok sodeluje.

• Pogovor ob ilustracijah – skupno opazovanje slik v knjigi spodbuja otroka, da opisuje, poimenuje in pripoveduje, kar bogati njegov besedni zaklad. Pravljica tako postane prostor za pogovor in učenje novih besed.

Nasvet: postavljajte odprta vprašanja: Kaj misliš, kaj zdaj počne goska? Kako bi ti poimenoval muco? … Tako spodbujate razumevanje, pripovedovanje in sklepanje.

• Igra vlog in dramatizacija – ko otrok prevzame vlogo junakov, razvija izražanje, spontan govor in čustveno razumevanje. Lutke, naprstne figure ali preprosti gibi omogočajo, da otrok skozi igro vstopi v svet besed in zvokov.

Nasvet: Ob branju uporabite naprstne lutke ali preproste predmete. Otrok skozi gibanje krepi govor, motoriko govoril in čustveno izražanje.

• Ponovno pripovedovanje zgodbe – ko otrok sam pripoveduje že znano zgodbo, krepi spomin, zaporedje dogodkov in samozavest pri izražanju.

Nasvet: otroka spodbudite k pripovedovanju tako, da začnete stavek »Kaj se je zgodilo, ko je goska Fifi prigagala …,« in ga pustite, da sam zaključi.

• Nadaljevanje zgodb – spodbudite otroka, da si izmisli drugačen konec zgodbe ali nove dogodivščine.

Nasvet: vprašajte otroka »Kaj bi se zgodilo, če bi goska Fifi srečala leva?«
To razvija ustvarjalnost, fleksibilno mišljenje in jezikovno domišljijo.

• Risanje in pripovedovanje – po branju otrok riše prizore iz pravljice.

Nasvet: ob risbi naj otrok opisuje, kaj se dogaja: »Tukaj Fifi leti čez jezero.«
Tako povezuje govor z vizualnim izražanjem in besediščem.

• Uporaba logopedskih pravljic pri vsakodnevnih opravilih – zgodbo lahko prenesemo v resnično življenje, na primer pri oblačenju, pospravljanju, jedi ali sprehodu.

Nasvet: »Kako bi Fifi pojedla to jabolko? Kako bi zapela, ko bi šla spat?« Otrok vadi govor v naravnem okolju.

• Uporaba pravljic pri govorno-jezikovnih vajah – pravljice lahko uporabimo za ciljno vajo posameznih glasov (npr. s, š, r, k).

Nasvet: izberite zgodbo, kjer se želeni glas pogosto pojavlja in ga med branjem zavestno poudarjajte.

• Pogovor o čustvih junakov – pravljice so odlične za razvoj čustvene inteligence.

Nasvet: vprašajte otroka »Kako se zdaj počuti Fifi? Kaj bi ti naredil, če bi bil njen prijatelj?« Otrok se tako uči poimenovati, razumeti in izražati čustva.

Zakaj logopedske pravljice delujejo?

Logopedske pravljice združujejo igro in čustva. Ko otrok vstopi v svet zgodb, ob tem skoraj neopazno uri govor in jezik. Pravljice tako postanejo terapevtsko orodje, ki hkrati zabava in zdravi.

Nasveti za starše in učitelje:

• Izbirajte kratke, zanimive, ritmične in preproste pravljice.

• Poudarjajte glasove, ki jih otrok še uri.

• Naj otrok pravljico sam zaključi ali spremeni – to spodbuja ustvarjalni govor.

• Ob koncu pravljice se pogovarjajte: »Kaj ti je bilo najbolj všeč?«

Logopedski vidik pravljic

• Razvoj besedišča: otroci ob poslušanju pravljic spoznavajo nove izraze v naravnem kontekstu.

• Artikulacija in izgovorjava: ponavljanje rim, pesmic in dialogov spodbuja ustrezno izreko glasov.

• Razumevanje jezika: zgodbe krepijo sposobnost razumevanja besed, povedi in zaporedja dogodkov.

• Spretnosti pripovedovanja: otroci se učijo povzeti zgodbo, obnoviti prizor ali ustvariti svoj konec.

Logopedske pravljice – govor in obvladovanje jezika sta veščini, ki se razvijata vsak dan

Govor in jezik sta človekovi osnovni orodji za sporazumevanje. A nista nekaj samoumevnega – razvijata se postopoma, že od rojstva naprej, skozi vsakodnevno poslušanje, pripovedovanje in pogovarjanje.

Otrok za ustrezen razvoj govora potrebuje najprej glas odraslega: to, da mu pripovedujemo zgodbe, pojemo pesmi, se z njim pogovarjamo o vsakdanjih stvareh. Le tako bo kasneje znal enakovredno sodelovati v pogovoru, izražati svoje misli ter graditi samozavestne odnose. Logopedske pravljice so lahko pri tem odlična pomoč.

Zakaj je predšolsko obdobje ključno?

Predšolsko obdobje je temelj za vse nadaljnje učenje. Dobro razvit govor je pogoj za:

• uspešno branje in pisanje,
• razvoj bralne pismenosti,
• učenje vseh drugih šolskih veščin,
• socializacijo in medosebne odnose.

Žal pa sodobni način življenja prinaša tudi izzive. Otroci so pogosto izpostavljeni elektronskim napravam, ki nadomeščajo pogovor in pripovedovanje, kar vodi v vse pogostejše govorno-jezikovne težave. Skoraj petina predšolskih otrok danes nima ustrezno razvitega govora in jezikovnih veščin.

Kaj pomeni ustrezno razvit govor?

Pravimo, da je otrok ustrezno razvil govor in jezik, kadar:

• pri petih do šestih letih pravilno izgovarja vse glasove,
• jih zna uporabljati v besedah in povedih,
• smiselno sodeluje v pogovoru z odraslimi.

Kdaj lahko nastanejo težave?

Največ težav nastane v nespodbudnem okolju, kjer je premalo pogovora, poslušanja in skupnega časa. Manjši delež težav pa izhaja iz govorno-jezikovnih motenj, ki so posledica genetskih in okoljskih dejavnikov.

Kaj je spodbudno predšolsko okolje?

Spodbudno okolje pomeni, da ima otrok ob sebi ljudi, ki mu nudijo ljubezen, varnost in predvsem čas za pogovor.

To vključuje:

• vsakodnevne pogovore o vsakdanjih predmetih in pojavih,
• pripovedovanje pravljic in zgodb,
• branje vsaj ene pravljice na dan (najlepše zvečer pred spanjem),
• rutine, ki otroku dajejo občutek varnosti in povezanosti.

Skupno branje je eden najučinkovitejših načinov povezovanja in obenem temelj za uspešen razvoj jezika.

Elektronske naprave – kako in kdaj?

Strokovnjaki priporočajo, da otrok do tretjega leta starosti ne uporablja elektronskih naprav. Kasneje jih uvajamo postopoma, z zgledom in nadzorom.

Pravila za zdravo uporabo:

• vsebine naj bodo primerne starosti, poučne in v maternem jeziku,
• čas pred zasloni uravnotežimo z gibanjem, igro na prostem in pogovorom.

Možgani otroka – priložnost, ki je ne gre zamuditi

Otroški možgani so izjemno plastični, kar pomeni, da se hitro učijo in ustvarjajo nove povezave. Zato je zgodnje otroštvo najboljše obdobje za razvoj govora in jezika.

Če otrok živi v spodbudnem okolju, lahko do petega leta:

• razume jezik, ki ga govorijo drugi,
• jasno in razumljivo izraža svoje misli,
• pozna več tisoč besed.

Najpomembnejši element pa je zgled. Če se starši z otrokom veliko pogovarjajo in mu berejo, bo že pri dveh letih poznal tudi do 300 besed več kot otrok, ki tega nima.

Vsakodnevno pripovedovanje in branje pravljic ni le prijetna rutina, temveč eno najmočnejših orodij za otrokov celostni razvoj. Zgodbe razvijajo domišljijo, širijo besedišče, krepijo spomin in pozornost ter gradijo trdne vezi med otrokom in odraslim.

Vsak dan preberimo otroku eno pravljico. To je naložba v njegovo prihodnost, znanje in srečo.