UČENJE IN POUČEVANJE V PRVIH TREH RAZREDIH – PRIROČNIK

Opis

Priročnik, je nastal na podlagi dolgoletnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja. Kot specialna pedagoginja in mama sem se pri svojem delu srečevala s pomanjkanjem ustreznih strategij poučevanja, učnih metod in didaktičnih pripomočkov. Po nekajletni praksi sem ugotavljala, da mi pridobljeno znanje v času študija ne zadostuje pri reševanju vsakodnevnih težav na področju učenja in poučevanja. Zato sem se začela dodatno izobraževati in »tuhtati« kaj in kako? Kar se je v praksi izkazalo za učinkovito, predajam naprej.

Želim si predvsem več konkretnih in racionalnejših učnih strategij in pripomočkov na področju vzgoje in izobraževanja, ki bi vsem otrokom omogočili uspešno in kvalitetno učenje. Zato sem sama začela preizkušati in ustvarjati lastne strategije in didaktične pripomočke.

KOMU JE NAMENJEN PRIROČNIK?

• UČITELJEM
• RAVNATELJEM
• SVETOVALNIM DELAVCEM
• SPECIALNIM PEDAGOGOM
• VZGOJITELJEM
• STARŠEM
• STROKOVNIM DELAVCEM V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU

KAJ BOSTE NAŠLI V PRIROČNIKU?

PROCES UČENJA IN PUČEVANJA

Učenje in poučevanje je proces, v katerega smo vključeni vsi, ki kakorkoli prekrižamo pot otrokom. Otroci se učijo od odraslih, staršev in učiteljev. Predvsem pa jih posnemajo. Največ jih naučimo z zgledom, in če jim pustimo, da sami raziskujejo svet. Mi smo le v vlogi opazovalca in pomočnika.

RAZVOJ POVPREČNEGA 6 LETNIKA

Za uspešen proces izobraževanja moramo poznati naraven razvoj otrok in razvoj pričakovanih spretnosti v posameznih obdobjih.

V obdobju od 5. do 6. leta poteka razvoj na vseh področjih najhitreje in morda je iz tega vidika strokovno podprt vstop v šolo pri 6. letih starosti. V nadaljevanju je opisan je razvoj povprečnega otroka.

VSTOP V ŠOLO (1. ŠOLSKI DAN)

Ko otrok vstopa v šolo, je poln pričakovanj. V tem obdobju moramo vsi spodbujati željo po učenju in odkrivanju novega. Prvi šolski dan je začetek. Takrat jasno predstavimo šolska pravila in naša pričakovanja. To je temelj, ki bo zdržal vse do konca šolanja, če ga bomo dobro postavili. Naj nas ne zavede, da so otroci še majhni. Če vstopajo v šolo, zmorejo!

SPLOŠNA POUČENOST, SAMOSTOJNOST

Tako imenovana splošna poučenost je velik del otrokove pripravljenosti na vstop v šolo. Razvija se večinoma v domačem okolju vse od rojstva, na podlagi izkušenj in možnosti, ki jih posamezen otrok ima.

GIBALNE SPRETNOSTI

Gibanje je osnova za življenje. To naj bo naše vodilo v procesu izobraževanja. V vsako dejavnost vključimo gibanje in dajmo športu velik pomen. Če se le da, imejmo uro športa vsak dan. Naj nam ne bo škoda časa za gibalne dejavnosti, saj se le zdrav in primerno gibalno razvit otrok lahko uči. Gibanje lahko z malo domišljije vključimo v vsako dejavnost.

GRAFOMOTORIKA IN PISANJE

Pisanje je veščina, ki se je otrok začne učiti že zelo zgodaj, ko prvič prime pisalo, svinčnik, barvico. Velikokrat slišimo, da je pomembno, kako otrok drži pisalo. Seveda obstajajo navodila, da naj bi pisalo držali s tremi prsti (t. i. pincetni prijem), vendar to ni pogoj za čitljivo, »lahkotno« pisanje. Najbolj pomembno je, da smo med pisanjem sproščeni in da je zapis čitljiv. Če je roka sproščena in drsi po podlagi, tudi pritisk na podlago ne bo premočan.

BRANJE

Branje je najpomembnejša veščina v procesu izobraževanja. Omogoča nam, da se lahko učimo in razvijamo. Bralna pismenost je sposobnost posameznika za uspešen razvoj, svobodo, ozaveščanje in enakost. Omogoča nam razvoj lastnih potencialov in uspešno sodelovanje v družbi.

Najvišja stopnja bralne pismenosti pomeni, da posameznik podrobno razume besedilo, katerega vsebina mu je neznana, v njem poišče informacije in ga kritično ovrednoti.

10 STOPENJSKI MODEL BRALNE PISMENOSTI

MATEMATIKA

Matematika je za posameznega otroka lahko zelo zahtevna, zato naj poučevanje matematike poteka skozi vsakodnevne dejavnosti razvrščanja, primerjanja, preštevanja in štetja.

Vse dejavnosti na področju matematike povežemo z vsakodnevnim življenjem in realnimi izkušnjami. To je edini način, da bomo uspešni.

UČNE TEŽAVE

V procesu vzgoje in izobraževanja naša pričakovanja ne smejo presegati otrokovih zmožnosti. Slediti moramo naravnemu procesu razvoja posameznega otroka. Učne težave se pojavljajo vse pogosteje. Vzrok je velikokrat v sodobni družbi, katere pričakovanja so izjemno visoka. Vsi bi želeli odlične učence. Otroci so različni. V šolo vstopajo z različnimi predznanji in sposobnostmi. Pojem učne težave opredeljuje težave otrok v šoli, katere so povezane z učnim neuspehom. Učne težave delimo na splošne ali specifične.

PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

V procesu preverjanja in ocenjevanja znanja je pomembno, da dosledno sledimo začrtanim ciljem. Temelj ocenjevanja naj bo naravna porazdelitev ali Gaussova krivulja, ki nam pove, da je večina v sredini. Pri vsakem ocenjevanju imamo torej porazdelitev ocen od 1 do 5, največ jih mora biti v sredini.

Ocenjevanje znanja lahko poteka na različne načine (ustno, pisno, seminarske naloge, predstavitve …), vendar ne pozabimo na vse stopnje, ki so izjemnega pomena že v procesu učenja in tudi ocenjevanja.

POSTOPNO MIŠIČNO SPROŠČANJE

Malokdaj živimo v sedanjosti in se povsem osredotočamo na dejavnosti, ki jih opravljamo, to pa je lahko vzrok, da večino dejavnosti opravljamo z malo žara in učinkovitosti. Biti moramo kot otroci, ki vso svojo pozornost osredotočijo na trenutno dejavnost.

Učenje in poučevanje je proces, v katerega smo vključeni vsi, ki kakorkoli prekrižamo pot otrokom. Otroci se učijo od odraslih, staršev in učiteljev. Predvsem pa jih posnemajo. Največ jih naučimo z zgledom, in če jim pustimo, da sami raziskujejo svet. Mi smo le v vlogi opazovalca in pomočnika.

Naš sistem je narejen tako, da gredo otroci v šolo v 6. letu starosti. Lahko bi razpravljali o smiselnosti ali nesmiselnosti tega, vendar nam to trenutno ne koristi. Sistem je v redu. Mi, izvajalci moramo v njem narediti najboljše.

Učenje temelji na naših predhodnih izkušnjah in znanjih. Ti so pri vsakem posamezniku drugačne. V procesu učenja pravilne spodbujamo, napačne pa korigiramo. Naš namen je, da skozi različne pristope omogočimo otrokom učinkovito sprejemanje na novo pridobljenih znanj in sposobnost reševanja novih problemov.

Na učenje pomembno vpliva otrokovo zavedanje o lastnih sposobnostih in predznanje. Raziskave potrjujejo, da pričakovanja učiteljev do učencev vplivajo na priložnosti, ki jih učenci posvečajo učenju, motivacijo učencev in na njihove učne dosežke. Kratkoročni cilji, ki so specifični in zmerno zahtevni, krepijo motivacijo bolj kot dolgoročni cilji, ki so splošni in prezahtevni. Povratne informacije so izjemnega pomena za uspešen proces učenja in poučevanja. Uspešen učitelj ima visoka, vendar realna pričakovanja, dosledno skrbi za pozitivne spodbude in učencem nudi podporo. Spodbuja ustvarjalnost ter krepi notranjo motivacijo.

Osnovni pogoj za uspešen proces učenja in poučevanja je dobro psihofizično stanje otrok. Otroci so po naravi radovedni in igrivi. Skozi lastno raziskovanje okolja pridobivajo nova znanja. V obdobju otroštva dobesedno srkajo informacije iz okolja.

Otroci imajo naravno razvito domišljijo in radi ustvarjajo, zato je v šolskem prostoru potrebno spodbujati iznajdljivost in ustvarjalnost. Pri spodbujanju mišljenja se usmerimo na proces in različne načine možnih odgovorov. Če se osredotočimo zgolj na en in edini pravilen odgovor, proces ni pomemben, temveč le cilj (prav – narobe). S tem načinom uničujemo velik potencial posameznika za radovednost in ustvarjalnost.
Na otrokovo ustvarjalnost vpliva predvsem okolje, v katerem živi. Seveda vsi s seboj prinesemo genske zapise, za katere po zadnjih raziskavah vemo, da ne odločajo o našem življenju v tako veliki meri, kot smo menili včasih. Torej vendarle velja rek, da »je vsak svoje sreče kovač«.

Če želimo kar najbolj spodbujati in ohranjati otrokovo ustvarjalnost, mu moramo ponuditi čim bolj naravno okolje, v katerem se bo lahko svobodno razvijal. Spodbujamo samostojno iskanje rešitev in raziskovanje sveta. To pomeni, da ni potrebe po igračah, didaktičnih pripomočkih in podobnem, saj se največ naučimo iz naravnega okolja, ki nas obdaja.

Ko se otrok rodi, ga v sodobni družbi čaka nešteto pripomočkov in igrač iz umetnih materialov. O naravnem svetu ni sledi. Vsi smo mu ves čas na voljo, ga animiramo in mu ploskamo za vsak najmanjši premik. Čez nekaj let pa se čudimo, le zakaj je otrok tako zahteven. Čim bolj bo okolje naravno, sproščeno in preprosto, tem bolj bo otrok zadovoljen in uspešen. Dojenček za uspešen razvoj potrebuje le mamino ljubezen in hrano.

Uspešen proces učenja in poučevanja temelji na uporabi vseh čutil, različnih dejavnosti in pripomočkov. Upošteva diferenciacijo in individualizacijo ter stremi k uspešnim in srečnim posameznikom.

Ne smemo pozabiti na UČITELJE. Učitelj je človek, ki je predan svojemu delu. To je poslanstvo, ne le služba. Če hodite v službo izključno zato, da dobite plačo, ne smete izbrati pedagoškega poklica.

Dober učitelj je zadovoljen in srečen človek. Najprej je potrebno poskrbeti zase, da lahko poučujemo druge.