»Ko se naučiš brati, boš za vedno svoboden.« (Frederick Douglass)

BRALNA ZNAČKA IN DOMAČE BRANJE

Razmišljam o otrocih in o branju.

Koliko berejo?

Želim si, da v branju knjig najdejo zadovoljstvo.
Kaj pa vi?
Starši? Učitelji?
Vam je branje v zadovoljstvo?
Če vi veliko berete, bodo tudi vaši otroci razvili pozitiven odnos do knjig.
Knjiga je najboljša prijateljica.
Skozi branje razvijamo in bogatimo svoj jezik in govor. Ob branju se umirimo, razvijamo svoje možganske zmožnosti na vseh področjih, se učimo.
Branje nam lahko nudi oporo tudi v težjih trenutkih življenja.
Kaj pa berete?
Odgovor je zelo preprost: kar želite!
Enako naj bo pri otrocih. Naj berejo, kar želijo. To je edini način, da jih spodbudimo k branju.
Tako naj bo tudi v šoli ob izbiranju gradiv za bralno značko in domače branje.
Če bodo lahko sami izbirali gradiva, bodo z veseljem brali. Branje jim bo nudilo zadovoljstvo.
Če jim mi že vnaprej določimo gradiva, bodo nekateri otroci dobili odpor do branja.
Saj veste, v osnovni šoli smo velikokrat iskali bližnjice do kakšne obnove.
Predvsem pri domačem branju je veliko gradiv, ki obravnavajo težko tematiko, katera odraščajočih otrok ne zanima.
Če želimo, da bo otroku branje v zadovoljstvo, mu moramo ponuditi zabavna in zanimiva gradiva.
Nobene potrebe ni, da določamo sezname gradiv. Določimo le minimalno število strani za določeno starost.
Otrok naj sam izbere, kaj bo bral. Izbira lahko med knjigami, revijami in vsemi drugimi oblikami tiskanih besedil.
Pomembno je, da je branje prijetno in zanimivo.
Kaj pa Ivan Cankar?
V osnovni in srednji šoli sem sama prebrala izjemno malo gradiv. Večino obnov sem prepisala od svoje starejše sestre ali sošolcev. Gradiva, ki smo jih morali brati, mi pač niso bila zanimiva. Če bi lahko sama izbirala, bi najbrž brala veliko več.
Branje mi je prišlo v navado šele v odrasli dobi. In sedaj brez knjige ne grem nikamor več.
Sem se pa ves čas trudila, da sta moji odraščajoči hčeri imeli dober zgled. Od rojstva pa vse do šole smo vsak večer brali pravljice in zgodbe. Redno smo hodili tudi v knjižnico.
Ena od mojih hčera, ki je danes že polnoletna, prav tako nikamor ne gre brez knjige. Bere vse mogoče in branje ji res nudi zadovoljstvo. Njene govorne in jezikovne sposobnosti so v zadnjem času izjemne, saj zares veliko bere. Tudi v angleškem jeziku.
Nikoli pa ni z navdušenjem brala knjig za bralno značko in domače branje. Zanimala jo je popolnoma druga tematika. Zato kot mama nisem imela težav s tem, da bralna značka morda ni usvojena oziroma da »ne razume« Cankarja.
Najbrž si lahko predstavljate, kakšna je soba najstnice. In ne glede na vse, čemur jaz pravim, da ni pospravljeno, je njena knjižna polica vedno čista in urejena ter se izjemno hitro polni.
.
Skozi branje je pridobila izjemno dobro retoriko. Nekaj dni nazaj, ko je poštar zopet prinesel novo knjigo, jo prime v roke in reče: »Mmmmm, poduhaj. Če bi kdo znal narediti parfum iz tega vonja, bi bil odličen. Ni lepšega vonja, kot je vonj nove knjige.«?
.
Druga drugo spodbujava k branju novih vsebin. In tako se v naši hiši velikokrat sliši stavek: »To moraš prebrati.«
Obvezna gradiva za domače branje, ki jih nalaga učni načrt, lahko predelamo v šoli med poukom. Doma naj otrok bere, kar želi.
Tako bomo morda v prihodnje imeli več bralcev. S tem pa boljše govorne in jezikovne spretnosti posameznikov.

Seveda je potrebno vsakega otroka najprej naučiti pravilne bralne tehnike in razumevanja prebranega besedila.

Zato sta tu delovna učbenika Kako pa ti bereš? in Kaj pa ti bereš?

Zajemata popolnoma vse, kar potrebujete za pravilno učenje in poučevanje branja.

.
Naročila in vse informacije najdete na naslednji povezavi:
.

Življenje je lepo! Alenka Stare, prof. def.