HOV, HOV – KUŽA RUNO

Opis

Dragi otroci, starši in vsi strokovnjaki na področju vzgoje in izobraževanja,

pred vami je DRUGA knjiga iz zbirke Onomatopeja: HOV, HOV – KUŽA RUNO.

Zbirka nastaja z namenom podpore ter krepitve področja govora in jezika v predšolskem obdobju.

Govor in jezik sta veščini, ki se skozi VSAKODNEVNO POSLUŠANJE, PRIPOVEDOVANJE IN POGOVARJANJE razvijata od rojstva naprej. Vsak otrok mora za ustrezen razvoj govora in jezika NAJPREJ vsakodnevno poslušati govor odraslih, pa tudi pravljice in zgodbe, ki mu jih pripovedujejo odrasli. Zaradi tega bo kasneje lahko v pogovoru tudi sodeloval. Jezikovne in govorne veščine v sodobnem času mnogokrat nadomeščajo elektronske naprave, zaradi česar nastaja vse več težav na področju razvoja govora in jezika otrok.

PREDŠOLSKO OBDOBJE je za ustrezen razvoj govora in jezika izjemnega pomena, saj je prav dobro razvit govor pogoj za učenje branja, razvoj bralne pismenosti ter vseh drugih veščin v procesu vzgoje in izobraževanja – tudi socializacije.

V zadnjem času se na ta problem precej opozarja. Stanje je alarmantno, kajti skoraj petina predšolskih otrok nima ustrezno razvitega govora, poleg tega pa na tem področju primanjkuje ustreznih strokovnjakov, kljub temu da delež otrok z govornimi primanjkljaji še narašča.

Kaj pomenita ustrezno razvit govor in jezik?

Pravimo, da sta jezik in govor ustrezno razvita, ko otrok v starosti pet do šest let pravilno izgovarja vse glasove ter jih ustrezno uporablja v besedah, povedih in smiselno sodeluje v pogovoru z odraslimi.

Večina težav, ki so povezane s področjem razvoja govora in jezika, nastane ali pa se izrazi zaradi nespodbudnega okolja. Seveda ne gre pozabiti na govorno jezikovno motnjo, ki ni posledica nespodbudnega okolja, temveč gre za nepojasnjen vzrok, za katerim stoji kombinacija genetskih in okoljskih dejavnikov. Odstotek teh težav je relativno majhen. Z ustrezno strokovno pomočjo ter rednimi vajami je mogoče težave odpraviti oziroma zmanjšati.

Kaj je spodbudno predšolsko okolje?

Spodbudno predšolsko okolje omogoča otroku, da ustrezno razvije svoje potenciale na različnih področjih.

To predvsem pomeni, da ima otrok okoli sebe ljudi, ki mu na vsakem koraku nudijo varnost in ljubezen. Poleg tega to zajema vsakodnevno komunikacijo oziroma pogovor o vsakdanjih pojavih, predmetih in dogajanjih ter pripovedovanje zgodb.

VSAK DAN OTROKU PREBEREMO VSAJ ENO PRAVLJICO.

Del spodbudnega okolja je tudi redno branje. Branje pravljic in zgodb je najbolj priporočljivo zvečer, pred spanjem. S tem ustvarimo prijetno rutino, ki otroku pomaga, da se pred spanjem umiri in tako lažje zaspi. Hkrati je skupno branje tudi eden od odličnih načinov povezovanja ter ustvarjanja pristnega odnosa.

Priporočljivo je, da za ustrezen razvoj govora in jezika otrok do tretjega leta starosti ne uporablja elektronskih naprav oziroma komunikacijskih naprav z zasloni (pametni telefoni, računalniki, tablice, pametne ure …). Kasneje ga  počasi in z zgledom naučimo primerne uporabe le-teh.

Kaj pomeni ustrezna uporaba elektronskih naprav?

Otrok naj elektronske naprave uporablja samo za gledanje oziroma spremljanje vsebin, ki so primerne glede na njegovo starost. Vsebine naj bodo poučne, s čim manj popačenimi glasovi ter v ustreznem jeziku (prednost naj imajo vsebine v maternem jeziku).

Vsaj toliko časa kot uporablja elektronske naprave, naj otrok preživi zunaj na zraku (na igrišču, v naravi …), prav toliko časa naj tudi aktivno sodeluje v pogovoru in interakciji z odraslimi.

Za predšolsko obdobje je značilno, da se vse veščine in spretnosti – tako dobre kot slabe – razvijajo hitreje.

Ustrezno razvit jezik in govor pomenita, da otrok do petega leta starosti razume jezik, ki ga govorijo drugi, hkrati pa je njegov govor popolnoma razumljiv za druge. Spodbudno okolje je med drugim pomembno tudi zato, ker pozitivno vpliva predvsem na ustrezen razvoj otrokovih možganov.

Zaradi tako imenovane plastičnosti možganov se ob učenju novih veščin in znanj vzpostavljajo nove možganske povezave, s tem pa lahko tudi novi nevroni.

V otroštvu ti procesi potekajo mnogo hitreje kot v odrasli dobi, zato je učenje v zgodnjih letih precej enostavnejše kot kasneje.

Prav tako lahko zgodnja neaktivnost otrokovih možganov vodi v stanje poslabšanja oziroma omejenih zmožnosti hitreje kot v odrasli dobi. V razvoju možganov namreč obstajajo obdobja za optimalen razvoj posameznih področij. Kadar se določeno obdobje zamudi, navadno to prinese nove izzive, na primer na področju gibanja, govora, branja itd.

Za ustrezen razvoj človekovega govora je ključno obdobje do četrtega leta starosti. V tem času se otrok nauči govora zelo hitro in učinkovito, če seveda živi v spodbudnem okolju. Kadar se to obdobje zamudi, se otrok veliko težje nauči ustreznega govora ter jezikovnih spretnosti.

Najpomembnejši element tako imenovanega spodbudnega okolja je ZGLED. Raziskave so pokazale, da otrok pri dveh letih pozna do tristo več besed, če se starši oziroma skrbniki z njim vsakodnevno pogovarjajo, mu pripovedujejo in berejo.

Otrokova sposobnost učenja se v spodbudnem okolju poveča tudi za 25 odstotkov, kar je odlična motivacija za aktivno komunikacijo z njim že od njegovih prvih dni naprej.

Želim Vam veliko prijetnih trenutkov ob branju pravljic.

Ob oddaji naročila prejmete še DARILO: moji najbolj brani e – knjigi: Gremo v šolo in Bralna pismenost.

Alenka Stare, prof. def.

Življenje je lepo!