Pisanje je veščina, ki se je otrok začne učiti že zelo zgodaj, ko prvič prime pisalo, svinčnik, barvico. Velikokrat slišimo, da je pomembno kako otrok drži pisalo. Seveda obstajajo navodila, da naj bi pisalo držali s tremi prsti (t. i. pincetni prijem). Vendar to ni pogoj za čitljivo, »lahkotno« pisanje. Najbolj pomembno je, da smo med pisanjem sproščeni in da je zapis čitljiv. Če je roka sproščena in drsi po podlagi, tudi pritisk na podlago ne bo premočan.

Naš namen je, da dosežemo ustrezno hitrost in čitljivost pisanja.

Grafomotorične spretnosti poučujemo in urimo. Gibalno spretni otroci imajo manj težav na področju grafomotorike.

Osnova za razvoj grafomotoričnih spretnosti in pisanja so dobre finomotorične spretnosti, zato na začetku vse otroke naučimo zapenjanja deljive zadrge, zavezovanja vezalke, pincetnega prijema – prenašamo drobne predmete in pravilne uporabe jedilnega pribora (žlica, nož in vilica).

Preden začnemo z učenjem pisanja, otroke naučimo pravilne telesne drže ob pisanju (sedenje, drsenje roke po podlagi, drža pisala). Sama drža pisala niti ni tako pomembna, če je roka ob pisanju sproščena in drsi po podlagi.

Učenje pisanja naj poteka v pravilnem zaporedju:

  1. čečkanje
  2. barvanje
  3. pišemo s prstom po tleh, mivki, po zraku
  4. pišemo/barvamo s kredo po tleh, tabli
  5. pišemo z debelim flomastrom po tabli, mizi
  6. pišemo/rišemo na A3, A4, A5 format
  7. povezujemo pike + barvamo
  8. vlečemo črte v omejenem črtovju
  9. nadaljujejmo zapis vzorca, pišemo črke in številke
  10. pišemo v črtovje – 2cm

Ko otrok riše, barva ga spodbujamo k natančnosti, kasneje ko že zmore natančno pobarvati sliko, mu ponudimo vaje za povezovanje.

Ko se učimo pravilnega zapisa črk in zapomnitve le teh, najprej uporabimo različne materiale (plastelin, krede, fižol, pesek). Nato pa preidemo v zapis na list in črtovje.

 

Ne učite otrok s strogostjo, raje poskrbite, da se bodo na poti k znanju zabavali. Tako boste morda pri vsakem odkrili sled genialnosti na nekem posebnem področju. Platon