Gibalna abeceda

»Če misliš, da zmoreš, ali če misliš, da ne zmoreš, v obeh primerih imaš prav.« (Henry Ford)

V zadnjih letih motorične sposobnosti naših otrok upadajo. Ker je gibanje osnova našega zdravja in razvoja, želimo spodbuditi vse, ki ste kakorkoli povezani z vzgojo in izobraževanjem, da v svoje delo in življenje vključite gibanje.

• motorične spretnosti
• ravnotežje
• koordinacija
• gibalne vaje za usmerjanje in zadrževanje pozornosti
• gibanje kot način učenja in poučevanja

Gibanje je osnova za življenje. To naj bo naše vodilo v procesu izobraževanja. V vsako dejavnost vključimo gibanje in dajmo športu velik pomen. Če se le da, imejmo uro športa vsak dan. Naj nam ne bo škoda časa za gibalne dejavnosti, saj se le zdrav in primerno gibalno razvit otrok lahko uči. Gibanje lahko z malo domišljije vključimo v vsako dejavnost.
Gibanje vpliva na vsa področja otrokovega razvoja (kognitivni razvoj, vključevanje v skupino, manj vedenjskih težav …).

Pri vsaki gibalni nalogi je otrokova uspešnost vedno odvisna od vključevanja različnih gibalnih sposobnosti. Tako mora imeti otrok npr. za met žoge v cilj razvito predvsem ustrezno moč, natančnost in skladnost gibanja. Oba procesa, usvajanje gibalnih spretnosti in gibalnih sposobnosti, potekata vzporedno in vplivata drug na drugega.

Hoja, tek, skoki, lazenje, plazenje, plezanje, dviganje, nošenje, potiskanje, vlečenje in visenje so naravna, najpreprostejša gibanja. Predstavljajo gibalno abecedo človeka. Vsak otrok jih usvoji v določenih zaporedjih (npr. plazenje, hoja, tek) približno do tretjega leta starosti. Kasneje se otrok uči kompleksnejših športnih dejavnosti v preprosti obliki, kot so vodenje žoge, rolkanje, smučanje, osnovne akrobatske spretnosti, drsanje, vožnja s kolesom …

Skozi različne dejavnosti vsak dan poučujemo in urimo pravilno hojo in sedenje, osnovne gibalne vaje (tek, počep, poskok …).
Pravilno poučevanje pomeni, da najprej učitelj pravilno pokaže oziroma izvede aktivnost, nato jo otrok ponovi in učitelj mu fizično pomaga pri učenju pravilne izvedbe.

Pozorni bodimo na sedenje na tleh. Pravilno sedenje je na petah ali »po turško« in pri tem je hrbet čim bolj vzravnan. Otroci naj se ob sedenju na tleh ne naslanjajo na stene.

V vsako uro/dejavnost vključimo gibanje. Največ možnosti za gibalne aktivnosti med poukom imamo prav v prvih treh razredih. Vse daljše odmore lahko gremo v naravo. Tudi pouk posameznih veščin lahko izvedemo v naravi. Ure športa izvajajmo zunaj. Čas podaljšanega bivanja preživljajmo zunaj, na igrišču.

Ko so otroci na igrišču, jih spodbujajmo, da vsi plezajo, tečejo … in pri tem bodimo pozorni na pravilno izvedbo.

Po zadnji raziskavah so gibalne spretnosti naših otrok slabše, kot so bile včasih. To je verjetno posledica sodobnega načina življenja. Zato je še toliko bolj pomembno, da v vseh vzgojno izobraževalnih ustanovah dajemo gibanju velik poudarek.