Branje je napomembnejša veščina v procesu izobraževanja. Omogoča nam, da se lahko učimo in razvijamo. Bralna pismenost je sposobnost posameznika za uspešen razvoj, svobodo, ozaveščanje in enakost. Omogoča nam razvoj lastnih potencialov in uspešno sodelovanje v družbi.

Najvišja stopnja bralne pismenosti pomeni, da posameznik podrobno razume besedilo, katerega vsebina mu je neznana, v njem poišče informacije in ga kritično ovrednoti.

Da bi dosegli ustrezno bralno pismenost (avtomatično prepoznavanje besed, otrok podrobno razume besedilo, katerega vsebina mu je neznana) potrebujemo pravilen pristop k učenju in poučevanju branja.

Z ustrezno bralno pismenostjo omogočimo prebivalcem enake možnosti ne glede na njihove psihološke, jezikovne, kulturne, socialne in ekonomske razlike ter druge posebne potrebe.

Pomembno je, da se branja učimo postopoma in po vrstnem redu, ki je pomemben za učinkovito usvajanje novih znanj.

Razvijanje zmožnosti bralne pismenosti na zgodnji stopnji otrokovega razvoja je bistvena za kasnejše dobre dosežke v branju in za otrokovo uspešnost v procesu izobraževanja.

Razvoj branja se začne z uspešnim in pravilnim govorom, glasovno analizo besed in razvijanjem besednega zaklada.

Dober besedni zaklad v predšolskem obdobju je pomemben napovednik za bralno razumevanje v kasnejšem obdobju.

Poučevanje in učenje branja je proces, ki mu je potrebno slediti po korakih in posamezen korak dobro utrditi.

Posebno pozornost v procesu poučevanja branja moramo nameniti učencem, ki se srečujejo z bralnimi težavami.

Ko govorimo o tekočem branju z razumevanjem imamo v mislih zmožnost natančnega, hitrega in nenapornega branja.

Tudi otroci s težavami na področju branja lahko berejo dovolj natančno, ker so počasni, pa njihovega branja ni mogoče šteti za tekoče branje.

Otroci se sprva učijo, da berejo natančno, nato hitro, potem pa vključujejo značilnosti pisnega in govorjenega jezika, se pravi slovnico in naglašanje.

Ko otroci obvladajo temeljne bralne spretnosti, se lahko posvetijo razumevanju besedila.

Pomembno je, da najprej usvojimo bralno tehniko, in se šele nato posvetimo razumevanju, saj le tekoče branje brez dodatne miselne aktivnosti v povezavi s samim dekodiranjem sprosti kognitivne miselne procese za namen razumevanja.

Bralna pismenost se razvija v ustreznem zaporedju od zgodnjega razvoja naprej.