V zadnjem času velikokrat slišimo, da otroci preveč uporabljajo elektronske naprave, predvsem v predšolskem obdobju.
Otroci do tretjega leta starosti naj ne bi uporabljali zaslonov. Kasneje jih seveda počasi učimo ustrezne uporabe le teh, saj je v današnjem času nemogoče funkcionirati brez ustreznega znanja uporabe pametnih telefonov, računalnikov. S tem ne mislim, da triletniku damo pametni telefon, ampak da morda skupaj z njim pogledamo kakšno risanko. Vsekakor uporaba pametnega telefona ni primerna za predšolskega otroka.
Če otrok v starosti enega leta v vozičku ali celo med hranjenjem gleda v ekran, bi to po mojem mnenju moralo biti kaznivo dejanje.
Raziskave zadnjih let kažejo na izjemno težke in nepopravljive posledice pretirane uporabe elektronskih naprav v obdobju otroštva.
Znanstveniki so pri posameznikih, ki pretirano uporabljajo elektronske naprave odkrili funkcijske in strukturne spremembe na možganih. Pojavlja se manj sivine, kar pomeni manj sinaps med nevroni. Kar je logično, saj vemo, da se možgani najbolj razvijajo v obdobju otroštva. Razvoj pa vedno gre v smer, ki jo podpiramo. Če se učimo, če se gibamo, s tem spodbujamo razvoj svojih možganov. Če sedimo in gledamo v ekrane, ga zaviramo.
Posledica tega je nefunkcionalni človek!
Kaj se dogaja v naših možganih ob uporabi elektronskih naprav?
Dražljaji, ki jih naši možgani doživljajo ob gledanju v ekran, nam dajejo ugodje (zviša se koncentracija dopamina) zaradi izjemno veliko dražljajev hkrati. Gre za sistem »vedno več« in zato je potreba po ekranu vedno večja, saj za otroka to predstavlja ugodje.
Naši možgani pa stremijo k ugodju.
Kakšne so posledice pretirane uporabe zaslonov?
Otroci so prikrajšani za naraven način učenja skozi izkušnje in zgled. Zato imajo manjši nadzor nad svojimi čustvi in vedenjem. Več je kompulzivnega vedenja. Težave se pojavljajo v razvoju govora in jezika, saj se otrok ne more naučiti govora, če nima ustreznega zgleda živega človeka. Iz ekrana se govora dokazano ni mogoče naučiti!
Otrok lahko obvlada pametni telefon že zelo zgodaj, vendar to ne kaže na nikakršno inteligenco. Obvladovanje pametnega telefona ni zahtevna miselna operacija. Pomeni zgolj poznavanje korakov do želene vsebine. Nekaj klikov ne vključuje nikakršnega premisleka, razmišljanja, načrtovanja, vztrajanja. Zato se pred ekrani mišljenje in domišljija ne razvijata.
Za ustrezen razvoj domišljije in inteligence je pomembna prosta igra. Otrok med prosto igro sam razmišlja, načrtuje, preizkuša, počaka, vztraja in reši problem.
Zaradi izjemno velike količine dražljajev naenkrat se lahko razvijejo tudi različne duševne motnje. Danes že govorimo o tako imenovanem »digitalnem avtizmu« oziroma »screenizmu«, ki opisuje posledice pretirane uporabe naprav predvsem v zgodnjem otroštvu.
Katere so najizrazitejše posledice pretirane uporabe elektronskih naprav:
- neustrezno prepoznavanje in izražanje čustev, hude čustvene stiske,
- neustrezno vedenje, agresivno vedenje do sebe in do drugih,
- težave v razvoju govora in jezika,
- odsotnost komunikacije,
- pridobljene oblike duševnih motenj,
- čustveno vedenjske motnje,
- učne težave,
- glavoboli, migrene,
- težave z vidom,
- težave s hrbtenico, kolki, ožiljem, krvnim tlakom, diabetes,
- nefunkcionalni človek.
Možgani se najbolj intenzivno razvijajo v prvih letih življenja. Če ima otrok ustrezno spodbudo in okolje, se bodo razvili ustrezno, sicer pač ne. Ob pretirani uporabi elektronskih naprav se žal otroški možgani ne razvijajo ustrezno, ampak se “polenijo”. Med uporabo telefona ali računalnika se možgani razvijajo počasneje kot pri drugih dejavnostih, kjer sodeluje več telesnih funkcij hkrati.
Predstavljajte si enostavno razliko pisanja s svinčnikom na list papirja ali tipkanja na tipkovnico. Pri pisanju na roko so možgani veliko bolj aktivni kot pri tipkanju na tipkovnico. Enako je pri pomnjenju (spominu). Danes večino stvari namesto možganov pomni pametni telefon. Koliko telefonskih številk še znate na pamet?
Katera dejstva nam enostavno dokazujejo, da je zares pomembno predvsem pri mlajših otrocih preprečiti uporabo elektronskih naprav?
- Včasih smo znali informacije poiskati na zemljevidu, danes potrebujemo samo nekaj klikov.
- Uporabljati smo znali kompas, danes samo nekaj klikov.
- Se še spomnite telefona na »vrtiljak«? Je bilo potrebnih kar nekaj spretnosti za njegovo uporabo, danes le en klik.
- Kako smo iskali informacije? V knjižnici, knjigah, enciklopedijah, s pogovorom, z vprašanji. Danes le nekaj klikov in »copy paste«. Če danes potrebujete informacije, imate dve možnosti. Prva je ta, da »googlate« in najdete veliko informacij, med katerimi morate najprej izločiti neresnične (takih je namreč na spletu zelo veliko). Druga možnost pa je ta, da greste v knjižnico ali kupite knjigo strokovnjaka in boste zagotovo dobili prave informacije.
- Ročna dela so včasih zahtevala več fizičnega napora: sesanje, pometanje, pospravljanje in veliko drugih hišnih opravil danes namesto nas opravljajo pametne naprave. Seveda nam to prihrani dragocen čas, vendar je otroke treba naučiti vseh teh veščin.
- Uporaba »navadnih« pripomočkov za risanje, šiljenje, merjenje, računanje, učenje, kuhanje, branje časopisa in fizičnih knjig ali nekaj klikov? Vsekakor je treba čim več veščin in spretnosti uriti »po starem«.
Na primer: Pisanje na roko vključuje izjemno veliko funkcij, ki morajo usklajeno delovati, medtem ko tipkanje na tipkovnico le nekaj. Šiljenje s klasičnim šilčkom zahteva spretnosti obeh rok (usklajeno delovanje), za šiljenje z elektronskim šilčkom ne potrebujemo nikakršnih spretnosti.
Učenje pisanja: Kako pa ti pišeš? – desna roka – Alenka Stare
Iz vsega naštetega je jasno, da uporaba elektronskih naprav zavira razvoj možganov, saj ne ponuja nobenih možnosti za razvoj osnovnih veščin in znanj, ki so nujno potrebne zato, da v odrasli dobi lahko ustrezno uporabljamo vse elektronske naprave, ki bodo delovale v našo korist, če bomo pred tem razvili inteligenco in ustrezno bralno pismenost.
Učenje branja: Kako pa ti bereš? – Alenka Stare
Kdo danes bere pravljice?
Verjetno vsi veste, da je izjemno pomembno, da otroku v predšolskem obdobju vsak večer pred spanjem preberete pravljico, poveste zgodbo. Žal je veliko ljudi to opravilo zamenjalo z gledanjem risank in podobnih vsebin. Ob poslušanju pravljic, ki jih berejo starši, otrok razvija abstraktno mišljenje – domišljijo, govor in jezik, bralno pismenost. Ob gledanju v ekran pač ne.
Logopedske pravljice za razvoj govora in jezika: KOMPLET MUCA + KUŽA + KONJIČEK + blazinica za sproščanje – Alenka Stare
Kako lahko preprečimo težave?
Preprosto, otrok do tretjega leta naj ne uporablja elektronskih naprav, kasneje pa ga z zgledom naučimo ustrezne uporabe.
Kaj pomeni ustrezna uporaba elektronskih naprav?
Otrok naj elektronske naprave uporablja samo za gledanje oziroma spremljanje vsebin, ki so primerne glede na njegovo starost. Vsebine naj bodo poučne ter s čim manj popačenimi glasovi in v ustreznem jeziku (prednost naj imajo vsebine v maternem jeziku).
Vsaj toliko časa, kot uporablja elektronske naprave, naj otrok preživi zunaj, na zraku (v družbi vrstnikov na igrišču ali v naravi). Prav toliko časa naj tudi aktivno sodeluje v pogovoru in interakciji z odraslimi. Za predšolsko obdobje je značilno, da se vse veščine in spretnosti – tako dobre kot slabe – razvijajo hitreje.
Velikokrat slišim, da se je kakšen otrok naučil angleškega jezika iz elektronskih naprav (risanke). To je dokazano nemogoče, če otrok pred tem nima zelo dobro usvojenega maternega jezika in popolnoma razvitega govora in jezika.
Kako smotrno uporabiti prosti čas?
Najboljše razmerje v dnevu je, da prosti čas razdelimo na tri dele. To je čas, ko smo prosti, ko nimamo nikakršnih obveznosti. Torej eno tretjino namenimo pogovarjanju in branju, drugo tretjino namenimo gibanju zunaj, na prostem, na igrišču in nato lahko še eno tretjino namenimo elektronskim napravam.
Ob tem je pomembno vedeti, da tretjino z elektronskimi napravami lahko zamenjamo za karkoli drugega, obratno pa pač ne.
Kakšne so posledice pretirane uporabe zaslonov?
Pri današnjih otrocih, ki vstopajo v šolo, se že kažejo posledice pretirane uporabe zaslonov, predvsem na področju govora in jezika ter usmerjanja in zadrževanja pozornosti in tudi slabših intelektualnih spretnosti.
Praviloma otrok razvije ustrezen govor in jezik v predšolskem obdobju, če ima na voljo dovolj ustreznih spodbud poslušanja govora odraslih, pogovarjanja in pripovedovanja ter branja pravljic in zgodb. Brez zaslonov. Saj za ustrezen razvoj omenjenih veščin otrok dokazano potrebuje živega človeka, ki se z otrokom pogovarja … »Kot je to bilo včasih pred obdobjem zaslonov.« Iz elektronskih narav se otrok dokazano ne more naučiti govora in jezika.
Enako je z usmerjanjem in zadrževanjem pozornosti, saj otrok na zaslonu ves čas dobiva »neke« impulze, ki mu povzročajo udobje, saj zavzamejo vsa njegova čutila. In možgani si to zapomnijo. Zato otrok veliko raje gleda risanke na zaslonu, kot posluša nekoga, ki mu pripoveduje oziroma bere zgodbe.
Ob pretirani uporabi elektronskih naprav se predvsem govor in jezik razvijata neustrezno. Ustrezno razvit jezik in govor pomenita, da otrok do petega leta starosti razume jezik, ki ga govorijo drugi, hkrati pa je njegov govor popolnoma razumljiv za druge. Spodbudno okolje je med drugim pomembno tudi zato, ker pozitivno vpliva predvsem na ustrezen razvoj otrokovih možganov. Kot sem že omenila, se zaradi tako imenovane plastičnosti možganov ob učenju novih veščin in znanj vzpostavljajo nove možganske povezave, s tem pa lahko tudi novi nevroni.
V otroštvu ti procesi potekajo mnogo hitreje kot v odrasli dobi, zato je učenje v zgodnjih letih precej enostavnejše kot kasneje.
Prav tako pa lahko zgodnja neaktivnost otrokovih možganov vodi v stanje poslabšanja oziroma omejenih zmožnosti hitreje kot v odrasli dobi. V razvoju možganov namreč obstajajo obdobja za optimalen razvoj posameznih področij; kadar se določeno obdobje zamudi, navadno to prinese nove izzive, na primer na področju gibanja, govora, branja itd.
Za ustrezen razvoj človekovega govora je ključno obdobje do četrtega leta starosti. V tem času se otrok nauči govora zelo hitro in učinkovito, če seveda živi v spodbudnem okolju. Kadar se to obdobje zamudi, se otrok veliko težje nauči ustreznega govora ter jezikovnih veščin in spretnosti.
Raziskave so pokazale, da otrok pri dveh letih pozna do tristo več besed, če se starši oziroma skrbniki z njim vsakodnevno pogovarjajo, mu pripovedujejo in berejo zgodbe.
Otrokova sposobnost učenja se v spodbudnem okolju poveča tudi za 25 odstotkov, kar je odlična motivacija za aktivno komunikacijo z njim že od njegovih prvih dni naprej.
Vse o ustrezni vzgoji lahko slišite na predavanju: predavanje Priprava na vstop v šolo – Alenka Stare
„Otrok je zelo pameten, ker zna uporabljati pametni telefon. To nima nobene zveze s pametjo. Če bi otrok zares bil pameten, bi vedel, da ni pametno uporabljati pametnega telefona.“
Življenje je lepo!
Alenka Stare, prof. def.
Za gradom 2, 4280 Bled
