učenje učenja

Življenje je učenje in učenje je življenje. Učimo se na vsakem koraku. Učenje je kompleksen proces. Pomeni pridobivanje in razumevanje novih informacij s pomočjo različnih načinov, metod in strategij. Vsak se uči na svoj način.

V procesu vzgoje in izobraževanja je treba omogočiti otrokom, da se učijo na različne načine in prepoznati njihove najbolj učinkovite načine učenja.

Zakaj se učimo? 

Zato, da lahko spoznavamo nove stvari in uspešno funkcioniramo v družbi. Učimo se predvsem za osebni razvoj in napredek.

Kako poteka proces učenja?

Učenje in poučevanje je proces, v katerega smo vključeni vsi, ki kakorkoli prekrižamo pot otrokom. To so v prvi vrsti starši, stari starši, sorodniki, prijatelji, vzgojitelji in učitelji. Otroci se učijo od odraslih, predvsem pa jih posnemajo.

Največ jih naučimo z zgledom, in ČE JIM PUSTIMO, DA SAMI RAZISKUJEJO SVET. Mi smo le v vlogi opazovalca in pomočnika. Učenje temelji na naših predhodnih izkušnjah in znanjih. Te so pri vsakem posamezniku drugačne. V procesu učenja pravilne spodbujamo napačne pa korigiramo. Naš namen je, da skozi različne pristope omogočimo otrokom učinkovito sprejemanje na novo pridobljenih znanj in sposobnost reševanja novih problemov. 

Otroci so po naravi radovedni in igrivi. Skozi lastno raziskovanje sveta pridobivajo nova znanja. V obdobju otroštva dobesedno srkajo informacije iz okolja.

Uspešen proces učenja in poučevanja temelji na uporabi vseh čutil, različnih dejavnosti in pripomočkov. Upošteva diferenciacijo in individualizacijo ter stremi k uspešnim in srečnim posameznikom.

kaj je ucenje ucenja

Večinoma lahko beremo o različnih stilih in tehnikah učenja, pozabimo pa na osnovni pogoj za učenje, ne glede na stil. To je dobro psihofizično stanje otrok in ustrezno razviti miselni procesi. To so KOGNITIVNI IN METAKOGNITIVNI procesi.

Kognitivni procesi so učenje, razmišljanje, reševanje problemov, spominjanje in razumevanje informacij. 

Metakognitivni procesi so samoocenjevanje, spremljanje, nadzor, načrtovanje in refleksija. Dobri metakognitivni procesi nakazujejo na uspešen proces učenja.

Če vsi ti procesi potekajo normalno, brez težav, je posameznik sposoben pridobivati nove veščine in znanja, dobro reševati probleme ter uspešno funkcionirati v družbi.

Kognitivne funkcije so miselni procesi, ki nam omogočajo prejemanje in ustrezno obdelovanje informacij iz okolja. Spomin, pozornost in koncentracija so osnovne kognitivne funkcije, ki vplivajo na sposobnost učenja. Gre za izjemno povezane miselne procese, ki so odvisni drug od drugega. 

 

Kako razvijamo pozornost, koncentracijo in spomin?

Razvijanje pozornosti, koncentracije in spomina temelji na miselnih aktivnostih, ki zahtevajo osredotočenost in vztrajnost. Uspešen razvoj vseh treh funkcij je odvisen od genetski in okoljskih dejavnikov. Razvija se prek igre, učenja in socialnih interakcij. Otroci se učijo, kako usmeriti svojo pozornost na določene naloge, kot so: sestavljanje sestavljank, poslušanje zgodb, risanje, sestavljanje kock. Več kot ima otrok možnosti za urjenje pozornosti, boljša bo njegova pozornost.

Eden najpomembnejših dejavnikov v procesu učenja je tudi mišljenje. Otroci imajo naravno razvito domišljijo in radi ustvarjajo. Pri spodbujanju mišljenja se usmerimo na proces in različne načine možnih odgovorov. Če se osredotočimo zgolj na en in edini pravilen odgovor, proces ni pomemben, temveč le cilj (prav – narobe). S tem načinom uničujemo velik potencial otrok za radovednost in ustvarjalnost. 

Sorodno branje: Učne težave – kaj so in kako jih rešujemo?

Kako razvijamo mišljenje?

Otroka na vsakem koraku spodbujajmo k razmišljanju. Zastavljajte mu vprašanja: Kaj pa ti misliš? Kako bi pa ti to naredil?

Zgodbe in pravljice so tiste, ki izjemno pripomorejo k razvoju domišljije in mišljenja. Po prebrani zgodbi ga spodbujajte, da poskuša sam opisati: Kaj si je zapomnil? Kaj mu je bilo zanimivo? Kaj mu ni všeč? Kako bi sam odreagiral v določenih situacijah? Kako se bo zgodba nadaljevala?…

mišljenje razvijanje učenja

Na otrokovo ustvarjalnost vpliva predvsem okolje, v katerem živi. Seveda vsi s seboj prinesemo genske zapise, za katere po zadnjih raziskavah vemo, da ne odločajo o našem življenju v tako veliki meri, kot smo menili včasih. Torej vendarle velja rek, da »je vsak svoje sreče kovač«.

Če želimo kar najbolj spodbujati in ohranjati otrokovo ustvarjalnost, mu moramo ponuditi čim bolj naravno okolje, v katerem se bo lahko svobodno razvijal. Spodbujamo samostojno iskanje rešitev in raziskovanje sveta. To pomeni, da ni potrebe po igračah, didaktičnih pripomočkih in podobnih stvareh, saj se največ naučimo iz naravnega okolja, ki nas obdaja.

 

Najpomembnejši elementi uspešnega učenja:

  • dobro psihofizično počutje,
  • ustrezen prostor, brez motečih dejavnikov,
  • ustrezno načrtovanje časa (urnik),
  • ustrezna pozornost, koncentracija in spomin,
  • prepletanje različnih učnih stilov,
  • postavljanje ciljev, tako kratkoročnih kot dolgoročnih,
  • obvladovanje različnih učnih strategij.

 

UČNI STILI oziroma načini učenja

Učne stile lahko razdelimo na več kategorij, čeprav ljudje pogosto kombinirajo več stilov: 

  • VIZUALNI STIL UČENJA temelji na vidnih informacijah – tisto, kar vidimo. Pomeni sprejemanje informacije preko vizualnih predstavitev, slik, grafov, skic in miselnih vzorcev. Vizualni tipi raje berejo in pišejo, kot poslušajo.
  • AVDITIVNI STIL UČENJA temelji na sluhu – tisto, kar slišimo. Avditivni tipi se bolje učijo s poslušanjem in govornimi razlagami kot z branjem in gledanjem slik. Radi imajo predavanja, razprave in razgovore. Najlažje se učijo preko poslušanja posnetkov ali glasbe, tudi z glasnim branjem. Avditivni tipi veliko bolje govorijo kot pišejo.
  • KINESTETIČNI STIL UČENJA temelji na gibalnih in tipnih informacijah – tisto, kar primemo. Potrebujejo fizično dejavnost in praktične izkušnje. Radi se dotikajo in tipajo posamezne predmete. Pri učenju so uspešni preko fizičnih aktivnosti ali uporabe posameznih predmetov za boljše razumevanje konceptov. Učijo se ob gibanju (hoja). Ob branju sledijo s prstom.

načini in stili učenja

UČNE STRATEGIJE oziroma tehnike učenja

Učimo se na različne načine, zato obstaja več strategij in tehnik, ki lahko otroku pomagajo pri učenju:

  • miselni vzorci 

Izdelovanje miselnih vzorcev pomaga pri razumevanju in pomnjenju snovi. Iz besedila naredimo miselni vzorec, tako da izpišemo pomembne podatke, tisto, kar je treba vedeti za razumevanje celote (ločimo bistvo od nebistvenega). Ob tem, ko izpisujemo, barvamo in rišemo, si snov lažje zapomnimo in potem na podlagi miselnega vzorca snov ponavljamo.

  • tehnike reševanja besedilnih nalog 

Pri reševanju besedilnih nalog je pomembno usvojiti ustrezen postopek, ki omogoča uspešno reševanje. PREBEREM, PODČRTAM, NARIŠEM, IZRAČUNAM IN ZAPIŠEM ODGOVOR. Risanje skic omogoča predstave in boljše razumevanje besedila.

  • ustrezni načini dela z besedil

Ustrezen način dela z besedilom omogoča razumevanje in pomnjenje informacij. Najprej besedilo preberemo, nato še enkrat preberemo in se vrnemo k informacijam, ki jih nismo razumeli. Podčrtamo podatke, ki so bistveni in potrebni za razumevanje besedila. Nato izpišemo te podatke in ponavljamo ter razmišljamo o vsebini.

  • učenje z asociacijami, vizualizacijami

Veliko lažje si zapomnimo nekatere vsebine, če si jih predstavljamo. Te informacije tudi lažje prikličemo iz spomina. Dobra metoda so tudi asociacije, ko neko informacijo povežemo z obliko, predmetom ali sorodno že znano vsebino. Lahko so tudi popolnoma nesmiselne, če nam koristijo. Tudi rime lahko pripomorejo k uspešnemu učenju. (“Pred, ki, ko, ker, da, če vejica skače.”)

  • učenje po delih

Pri nekaterih posameznikih se zelo dobro obnese tudi učenje po delih. Določeno snov, vsebino razdelimo na več delov. 

  • aktivno učenje

Aktivno vključevanje otrok v proces učenja povečuje razumevanje in pomnjenje informacij. Pomeni sodelovanje v pogovorih o temah, ki se jih učimo, postavljanje vprašanj Zakaj? Kako? in iskanje odgovorov na lastno pobudo.

  • ponavljanje in preizkušanje

Redno ponavljanje in preizkušanje naučenega pomaga pri razumevanju in pomnjenju informacij.

  • sodelovalno učenje

Učenje v skupini lahko spodbuja globlje razumevanje prek izmenjave znanj in idej.  Sodelovalno učenje je lahko dobra motivacija za učenje.

 

Preberite tudi: Vaje za bralno razumevanje

 

Za uspešno učenje je treba uporabljati različne tehnike glede na vsebino. Pomembno je, da se učenje začne že v šoli med podajanjem snovi. Ob hkratnem pozornem poslušanju in gledanju si lahko zapomnimo do 50% informacij. Če samo gledamo ali samo poslušamo, pa zgolj do 20%. Ko govorimo, razlagamo in razmišljamo o neki vsebini, se ta delež lahko poveča na 90%.

 

Kako vedeti, kaj je bistvo, katere informacije so pomembne in katere ne?

To je veščina, ki se razvija skozi pogovarjanje in branje. Več kot beremo in se pogovarjamo, bolj razumemo vsebine in lažje jih interpretiramo. 

Faze učenja

1. PRIDOBIVANJE INFORMACIJ

V tej fazi se spoznavamo z novimi vsebinami skozi branje, poslušanje, opazovanje in lastne izkušnje.

2. RAZUMEVANJE IN PREDELAVA INFORMACIJ

Ko pridobimo nove informacije, jih moramo razumeti in interpretirati skozi analiziranje, sintezo in refleksijo. Gre za proces razumevanja povezav med posameznimi informacijami in združevanje informacij v smiselno celoto ter njihovo ujemanje z že pridobljenim znanjem.

3. UTRJEVANJE IN POMNJENJE

Da bi informacije postale trajni del našega znanja, jih moramo utrditi skozi ponavljanje in različne vaje. Redno ponavljanje in uporaba v življenjskih situacijah pomaga pri shranjevanju znanja v dolgoročni spomin.

4. UPORABA IN PRILAGODITEV

Znanje postane resnično uporabno, ko ga lahko uporabimo v življenjskih situacijah. Reševanje problemov, izvajanje nalog ali ustvarjanje novih rešitev. Prilagajanje znanja novim situacijam ali spreminjajočim se okoljem.

5. REFLEKSIJA IN EVALVACIJA

Na koncu je pomembno, da znamo oceniti, kako dobro smo se nekaj naučili in kako lahko to izboljšamo skozi samoocenjevanje in s sprejemanjem povratnih informacij s strani drugih.

 

Ustrezni načini in ideje za učinkovito učenje: Učenje in poučevanje v prvih treh razredih – Alenka Stare

 

Učenje je vseživljenjski proces, ki vključuje razumevanje lastnega načina učenja in uporabo različnih tehnik za pridobivanje in utrjevanje novega znanja. Vsak posameznik ima edinstvene načine in tehnike učenja. Učenje učenja je bistvenega pomena za vseživljenjsko izobraževanje in osebni razvoj. 

 

Življenje je lepo.

Alenka Stare, prof. def.