ucne tezave kaj so kako jih resujemo

Učne težave in motnje se lahko razvijejo pri vsakem otroku. Najpogosteje zaradi vplivov okolja ali motenj v duševnem razvoju, ki otroka ovirajo pri usvajanju novih veščin in znanj ter posledično pri vsakodnevnem funkcioniranju. V nadaljevanju bomo opisali učne težave in podali ustrezne rešitve zanje.

V zadnjem času ima vedno več otrok učne težave (po statističnih podatkih je otrok z učnimi težavami že 20% populacije in še narašča).

Vzrok za naraščanje učnih težav je predvsem v sodobnem načinu življenja. Veliko otrok žal nima ustreznega domačega okolja, kjer lahko uspešno razvijejo svoje potenciale. Poleg tega se znanost bliskovito razvija in odkriva še tako majhna odstopanja v razvoju posameznika in informacije se širijo izjemno hitro, tudi tiste neresnične.

O učnih težavah in duševnih motnjah je napisanega izjemno veliko, različni avtorji imajo različna poimenovanja. Vsem pa je skupno, da učne težave povzročajo odstopanja od doseganja pričakovanih veščin in spretnosti in posledično slabši učni uspeh.

Kaj je normalen ali pričakovan razvoj otroka?

Pričakovan razvoj pomeni, da otrok v posameznem obdobju obvlada veščine, spretnosti in znanja, ki so predvideni na podlagi večine. (Npr: večina otrok razvije ustrezen govor, do 5. leta starosti, zato je pričakovan razvoj ustreznega govora nekje do 5. leta starosti.)

Otroci se razvijajo različno hitro in zato so nekatere variacije v razvoju povsem običajne. Kadar pa te variacije otroka pomembno ovirajo pri usvajanju novih veščin in znanj, govorimo o učnih težavah.

Kaj so učne težave?

Na sposobnost učenja vpliva kombinacija in ustrezno povezovanje bioloških, socialnih, kognitivnih, kulturnih in ekonomskih dejavnikov. 

Pojem učne težave opredeljuje težave, ki se pojavijo na področju učenja katerihkoli veščin in spretnosti in so bolj izrazite kot pri večini vrstnikov. Lahko se pojavijo na enem ali več področjih hkrati (gibanje, branje, pisanje, matematika, govor, jezik, pozornost, spomin …) in so lahko kratkotrajne, preproste za odpravljanje ali dolgotrajne in kompleksne.

kaj so učne težave

Tudi vzroki zanje so lahko zelo različni (nespodbudno domače ali šolsko okolje, različne duševne motnje).

Vrste učnih težav

V grobem učne težave delimo na splošne in specifične.

  1. SPLOŠNE UČNE TEŽAVE nastanejo zaradi vplivov okolja ali znižanih intelektualnih sposobnosti. Kažejo se predvsem na področju slabšega in počasnejšega pridobivanja novih veščin, znanj in spretnosti na vseh področjih učenja.
  2. SPECIFIČNE UČNE TEŽAVE nastanejo zaradi genetskih dejavnikov, ki se povezujejo z vplivi okolja. Kažejo se na posameznem področju učenja (disleksija, disgrafija, diskalkulija, govorno-jezikovne motnje).

Zakaj nastanejo učne težave?

Učne težave so lahko posledica različnih zunanjih in notranjih dejavnikov. Ne glede na vrsto težav ima okolje na njihovo izražanje izjemno velik vpliv. Pojavljajo se lahko zaradi nespodbudnega domačega ali učnega okolja, motenj v duševnem razvoju in drugih bolezenskih stanj.

Če se otrok rodi in razvija v spodbudnem domačem okolju, bo možnost za razvoj kakršnihkoli težav manjša kot v nespodbudnem okolju. Prav tako ima velik vpliv na izražanje učnih težav spodbudno šolsko okolje.

Kako učne težave vplivajo na otroke?

Otroci, pri katerih se pojavljajo učne težave, imajo težave pri usvajanju novih veščin in znanj, slabšo samopodobo, težje se znajdejo v socialnih sredinah, težje navezujejo stike in pridobivajo prijatelje. Posledično imajo tudi slabši učni uspeh in slabše možnosti za pridobitev ustrezne izobrazbe.

Posledično se pri večini otrok z učnimi težavami pojavljajo težave z motivacijo, saj kljub trudu, ki ga vložijo v delo, niso uspešni. Vse to pomembno vpliva na čustveno stanje posameznika, ki lahko vodi v različne oblike depresije, anksioznosti ali drugih čustveno – vedenjskih motenj

Reševanje učnih težav

Največ lahko naredimo, če otroku omogočimo spodbudno domače in šolsko okolje. Kljub vsemu pa je potreben ustrezen pristop k reševanju težav. 

Kako starši lahko pomagajo otroku:

  • ustrezna podpora doma (spodbude, redne vaje, učna pomoč – dodatne razlage),
  • sodelovanje z učitelji in strokovnimi delavci šole (specialni pedagog, socialni pedagog, pedagog).

resevanje ucnih tezav

Če kljub vsemu ni napredka, moramo poiskati ustrezno strokovno pomoč. Na koga se starši lahko obrnejo, če pri otroku zaznajo težave? – Alenka Stare

Preprečevanje učnih težav

Učne težave lahko v veliki meri omilimo ali celo preprečimo. Pogoj za to je zgodnje prepoznavanje. Če poznamo natančen razvoj otroka po posameznih obdobjih, lahko hitro opazimo odstopanja in takoj reagiramo.

Predvsem pa lahko izjemno veliko naredimo, če se z otrokom redno pogovarjamo, beremo zgodbe, knjige in čim manj uporabljamo elektronske naprave. Spodbujamo tudi gibalni razvoj, tako da gremo vsak dan na sprehod v naravno okolje (gozd, travnik, igrišče). 

Od prvega razreda naprej naj ima otrok vsakodnevno rutino domačih nalog in vaj za šolo in po potrebi dodatno razlago in ustrezno vajo ob nerazumevanju določene snovi.

Ob vsem tem pa je izjemno pomembno razumevanje, da so otroci različni, da je nemogoče, da bi bili vsi odlični. V normalnem okolju je popolnoma prav, da ima le peščica otrok odlične ocene, večina ima dobre ocene in v vsaki populaciji je nekaj tistih, ki imajo negativne ocene.

Pomembno je, da otrok hodi v šolo in opravlja svoje vsakodnevne obveznosti brez večjih težav, ter da napreduje.

 

Življenje je lepo,

Alenka Stare

vaje za bralno razumevanje

Učenje branja je ključno za razvoj otrok in njihovo izobraževanje, kajti branje omogoča razvoj besednega zaklada in razumevanje sveta okoli nas. Bralna pismenost je temeljna veščina, ki omogoča posamezniku uspešen razvoj in enakost v družbi. Predstavljamo pomen bralne pismenosti in kako jo razvijamo pri otrocih, skozi postopno učenje razumevanja prebranega besedila.

Kaj je branje? Branje je najpomembnejša veščina v procesu vzgoje in izobraževanja. Omogoča nam, da se lahko učimo in razvijamo.

Zakaj beremo?  Zato, da širimo svoj besedni zaklad in se lahko učimo.

Kaj je bralna pismenost? Bralna pismenost je sposobnost posameznika za uspešen razvoj, svobodo, ozaveščanje in enakost. Omogoča nam razvoj lastnih potencialov in uspešno sodelovanje v družbi.

 

Ustrezna bralna pismenost pomeni avtomatično prepoznavanje besed, tekoče branje in natančno razumevanje neznanega besedila ter pravilno zapisovanje.

 

Ko otrok zna tekoče brati in razume prebrano, se lahko uči.

Bralno razumevanje se razvija postopoma na treh ravneh:

1. BESEDNO RAZUMEVANJE 

Pomeni poznavanje in razumevanje pomena posameznih besed. Otrok razume besede in zna razložiti njihov pomen. 

Primer: 

KUŽA (Kuža je žival. Mojemu kužku je ime Piki. Kuža ima kosmat kožuh.)

JABOLKO (Jabolko je sadež. Jabolko zraste na drevesu. Jabolko lahko pojemo.)

2. SKLEPANJE

Pomeni natančno razumevanje prebranega besedila in njegove vsebine. Otrok po prebranem besedilu obnovi in razloži prebrano. Pojasni dogajanje in odnose med posameznimi osebami v besedilu.

3. UPORABNO RAZUMEVANJE

Pomeni uporabo pridobljenega znanja v novih situacijah. Otrok zna pojasniti pomen posameznih informacij in loči resnične od neresničnih. Posamezna besedila lahko dopolni in nadaljuje s svojimi idejami.

vaje za bralno razumevanje

Vaja dela mojstra – vaje za bralno razumevanje

Cilj učenja branja je razumevanje prebranega besedila. Besedila za razumevanje morajo biti enostavna, razumljiva in primerna otrokovi starosti. Razumevanje lahko urimo, če otrok zmore razumeti besedišče, ki ga besedilo vsebuje.

Vaje za razumevanje prebranega besedila zajemajo predvsem branje in obnavljanje ter urejanje različnih besedil. Pogoj za uspešno bralno razumevanje je uspešno usvojena tehnika branja – 10 Stopenjski model učenja branja – Alenka Stare.

Vrstni red učenja razumevanja prebranega:

  1. beremo posamezne kratke besede in opišemo njihov pomen,
  2. beremo posamezne daljše besede in opišemo njihov pomen,
  3. beremo posamezne kratke povedi in opišemo njihov pomen,
  4. beremo posamezne daljše povedi in opišemo njihov pomen,
  5. beremo kratka besedila in opišemo, kaj smo prebrali, odgovarjamo na zastavljena vprašanja,
  6. beremo daljša besedila in opišemo, kaj smo prebrali, odgovarjamo na zastavljena vprašanja.

Pri 5 do 6 letniku je izjemnega pomena, da bere kratka in enostavna besedila.  Besedila naj bodo pripravljena na ustrezni podlagi, brez motečih dejavnikov. Ko otrok neko besedilo prebere, ga spodbudimo, da poskuša s svojimi besedami (v kratkih povedih) obnoviti prebrano. Na začetku mu lahko ponudimo oporna vprašanja. Ob tem dosledno upoštevamo pripovedovanje v celih povedih. Postopoma prehajamo na pisno odgovarjanje na vprašanja o prebranem. Pri tem prehajamo tudi na tiho branje.

 

Najprej beremo posamezne kratke besede in razložimo njihov pomen. 

Primer: MUCA – Kdo ali kaj je to? Opiši. (Muca je žival. Doma imam muco. Ime ji je Luna).

 

Nato nadaljujemo z branjem daljših besed, kratkih povedi, daljših povedi, kratkih in daljših besedil. 

Ob branju povedi in besedil obnovimo prebrano in odgovarjamo na zastavljena vprašanja. 

Primer: Metka ima rumeno majico. – Kaj ima Metka? Kakšno majico ima Metka? Kdo ima majico? (Metka ima majico. Metka ima rumeno majico. Metka ima majico.)

 

Odgovarjamo vedno v celih povedih. Tako razvijamo tudi besedni zaklad in govor. Ob branju kratkih besedil smo pozorno na izbiro besedišča. Besedila morajo biti enostavna, kratka, razumljiva in primerna otrokovi starosti. Vsebujejo naj kratke povedi. Razumevanje lahko urimo, če otrok razume besedišče, ki ga besedilo vsebuje.

Otrok med branjem besedilu sledi s prstom, glasno bere in ob tem poskuša besedilo prebrati čim bolj tekoče z upoštevanjem intonacije (vejica, pika). 

 

ucenje branja bralno razumevanje vaje

 

Po branju:

  • Otrok najprej samostojno obnovi, kaj je prebral. 
  • Nato mu zastavimo nekaj vprašanj o prebranem. (Kako je ime muci? -Muci je ime Luna. Kakšne barve je muca? – Muca je bele barve. Kje muca čaka? – Muca čaka pred vrati.)
  • Otrok prebrano nariše.
  • Otrok nadaljuje zgodbo s svojimi idejami.

Ko je razumevanje prebranega usvojeno, preidemo na tiho branje in pisno odgovarjanje na vprašanja o prebranem.

Pred in po vsakem branju in poslušanju se pogovarjamo o prebranem besedilu in ga vrednotimo, primerjamo, analiziramo in presojamo. 

Vprašamo otroka: Kaj pa ti misliš? Kako bi pa ti to naredil? Imaš muco? Bi jo imel? Kako bi ji dal ime? Kako bi se ti odločil? 

 

Dodatne vaje za urjenje razumevanja prebranega:

  • Prepisovanje besedil.
  • Urejanje besedil.
  • Iskanje napak v besedilu.
  • Iskanje posameznih črk, zlogov in besed v besedilu.
  • Dopolnjevanje besedil.
  • Nadaljevanje besedil s svojimi idejami.

 

Primer besedila za začetno učenje razumevanja prebranega:

MIHA HODI V ŠOLO. ŠOLA JE VELIKA STAVBA. V NJEJ SO UČILNICE. VSAK DAN GRE V ŠOLO PEŠ. NA HRBTU NESE TORBO. V TORBI STA ZVEZEK IN PERESNICA. KO PRIDE V ŠOLO, OBUJE COPATE. MIHA RAD HODI V ŠOLO.

Vaje za razvijanje razumevanja prebranega – Kako pa ti bereš? – Alenka Stare

Kaj je CILJ učenja branja?

Naš cilj v procesu učenja in poučevanja je usposobiti otroke za presojanje in vrednotenje prebranih besedil.

V današnjem času je vrednotenje prebranega izjemno pomembno, saj smo iz vseh strani zasuti z informacijami, ki niso nujno resnične. Vsak dan slišimo ali preberemo veliko informacij preko spleta, družabnih omrežij ali televizije. Zato je veščina vrednotenja prebranega in slišanega, še kako pomembna.

 

Življenje je lepo!

Alenka Stare, prof. def.