ucne tezave v osnovni soli

Zakaj hodimo v šolo? Zato, da se učimo in da se usposobimo za samostojno življenje. Z učnimi težavami se spopadamo že odkar poznamo šolo. V preteklosti jim nismo posvečali toliko pozornosti.

Bilo je normalno, da so otroci različno uspešni. Morda imamo tudi zato vedno več učnih težav. Verjamem, da veliko učnih težav izvira iz sodobnega načina življenja. K temu pripomore tudi sistem vzgoje in izobraževanja, ki seveda sledi tem trendom.

Učne težave se pojavljajo vse pogosteje. Vzrok je velikokrat v sodobni družbi, katere pričakovanja so izjemno visoka. Vsi bi želeli odlične učence.

Kaj so učne težave?

Na sposobnost učenja vpliva kombinacija in ustrezno povezovanje bioloških, socialnih, kognitivnih, kulturnih in ekonomskih dejavnikov.

Pojem učne težave opredeljuje težave, ki se pojavijo na področju učenja katerihkoli veščin in spretnosti in so bolj izrazite kot pri večini vrstnikov. Lahko se pojavijo na enem ali več področjih hkrati (gibanje, branje, pisanje, matematika, govor, jezik, pozornost, spomin …), in so lahko kratkotrajne, preproste za odpravljanje ali dolgotrajne in kompleksne. Tudi vzroki zanje so lahko zelo različni (nespodbudno domače ali šolsko okolje, različne duševne motnje).

Zakaj nastanejo učne težave?

Učne težave se lahko razvijejo zaradi vplivov okolja ali motenj v duševnem razvoju, ki otroka ovirajo pri usvajanju novih veščin in znanj ter posledično pri vsakodnevnem funkcioniranju.

Učne težave delimo na splošne in specifične, odvisno od vzroka njihovega nastanka.

Tiste, ki se razvijejo zaradi vplivov okolja ali motnje v duševnem razvoju (nižjih intelektualnih sposobnosti), imenujemo splošne učne težave.

Učne težave, ki se razvijejo zaradi motenj duševnega (psihološkega) razvoja (tudi nevrorazvojne ali nevrobiološke motnje), imenujemo specifične učne težave.

ucne tezave katere so kako jih prepoznati

Po statističnih podatkih so učne težave v zadnjih letih v velikem porastu. Iz izkušenj lahko trdim, da vendarle ni nič narobe z današnjimi generacijami otrok, živimo le v drugačnem času in imamo popolnoma drugačen način življenja.

Znanost se bliskovito razvija in odkriva nove bolezni, duševne motnje in tudi druga manjša odstopanja od večine, kamor po navadi umeščamo učne težave. Zato imamo več težav, saj je v zadnjem času področje zdravstva, šolstva in diagnostike izjemno napredovalo. Vse to se mi zdi izjemno dobra novica, ker zaradi znanja in odkrivanja še tako majhnih odstopanj v razvoju otroka lahko učinkovito pripomore k njegovemu uspešnemu razvoju na vseh področjih. Če vemo, da v razvoju posameznega otroka nekaj ni vredu, lahko to poskušamo popraviti.

Vrste učnih težav

  1. SPLOŠNE UČNE TEŽAVE, KI SO POSLEDICA VPLIVOV OKOLJA
  1. UČNE TEŽAVE, KI SO POSLEDICA DUŠEVNIH MOTENJ (NEVRORAZVOJNE MOTNJE, RAZVOJNE MOTNJE)
    1. SPLOŠNE UČNE TEŽAVE ZARADI NIŽJIH INTELEKTUALNIH SPOSOBNOSTI
    1. SPECIFIČNE UČNE TEŽAVE (PRIMANJKLJAJI NA POSAMEZNIH PODROČJIH UČENJA)
      1. Specifične razvojne motnje pri govorjenju in jezikovnem izražanju
      2. Specifične razvojne motnje pri šolskih veščinah (disleksija, disgrafija, diskalkulija, dispraksija)

Katere so splošne učne težave?

Splošne učne težave, ki nastanejo zaradi vplivov okolja

Pojem splošne učne težave opredeljuje težave na področju usvajanja novih veščin in znanj, ki nastanejo zaradi vplivov okolja (nespodbudno domače okolje, ekonomski, kulturni dejavniki, večjezičnost, multikulturnost, pomanjkljivo ali neustrezno poučevanje).

Splošne učne težave zaradi nižjih intelektualnih sposobnosti?

Pojem splošne učne težave opredeljuje tudi težave pri usvajanju novih veščin in znanj, ki nastanejo zaradi nižjih intelektualnih sposobnosti (lažja motnja v duševnem razvoju).

Pri teh otrocih so težave pričakovane zaradi nižjih intelektualnih sposobnosti in potrebujejo daljši čas pri usvajanju osnovnih veščin in znanj ter prilagojeno poučevanje (prilagojen izobraževalni program), da se lahko usposobijo za samostojno življenje.

Značilnosti splošnih učnih težav

Učenci s splošnimi učnimi težavami imajo večje težave kot njihovi vrstniki pri usvajanju novih veščin in znanj na enem ali več področjih. Tukaj se ne moremo omejiti zgolj na šolske predmete, saj so posamezna področja med seboj povezana. Težave na področju bralnega razumevanja vplivajo na vse druge predmete, saj otrok ne razume prebranega. Zaradi težav so pri enem ali več učnih predmetih manj uspešni ali celo neuspešni.

V procesu učenja in poučevanja moramo osnovnim veščinam posvetiti dovolj časa. Izurimo jih dovolj dobro, da bodo vsi otroci lahko uspešno napredovali v procesu vzgoje in izobraževanja. Časa imamo dovolj. Velikokrat se izgovarjamo na učni načrt, ki v resnici pravi, da se v prvem triletju posvetimo opismenjevanju: učenju branja, pisanja in računanja.

znacilnost splosnih ucnih tezav

Najpogostejše splošne učne težave se pojavljajo na področju usvajanja osnovnih veščin in znanj na področju govora, branja, pisanja in računanja, predvsem zaradi nespodbudnega okolja, slabših delovnih in učnih navad (organizacija, načrtovanje, ustrezne spodbude) ter pretirane uporabe elektronskih naprav.

Na področju govora in jezika se učne težave lahko pojavijo predvsem zaradi premalo spodbud na področju govora in jezika v predšolskem obdobju, pretirane uporabe elektronskih naprav in premalo govora, pogovora, poslušanja in branja pravljic ter pripovedovanja zgodb.

Na področju bralne pismenosti se učne težave pojavljajo zaradi slabo usvojene tehnike branja, nepoznavanja črk, simbolov, slabe orientacije na ploskvi, slabše pozornosti, neusvojene vezave črk, netekočnosti branja, nerazumevanja prebranega.

Na področju matematike se učne težave pojavljajo zaradi slabo usvojenih osnovnih veščin razvrščanja, primerjanja, štetja, nepoznavanja simbolov, slabših logičnih spretnosti, slabših številskih predstav, nerazumevanja prebranega.

Pomoč otrokom s splošnimi učnimi težavami

Z ustreznim načinom učenja in poučevanja lahko učne težave omilimo ali celo preprečimo. Naš cilj je, da načine učenja in poučevanja prilagodimo tako, da vse učence poučujemo na enak način, z upoštevanjem individualizacije in diferenciacije. S tem otrokom zagotovimo enake možnosti in jim omogočimo, da svoje potenciale razvijejo v skladu s svojimi zmožnostmi. Nekateri so bolj uspešni na področju jezika, drugi na področju matematike. Ni potrebno, da so »vsi najuspešnejši povsod,« je pa izjemno pomembno, da osnovne veščine razvijemo do te mere, da otroku omogočajo uspešno nadaljnje učenje.

Na koga se starši lahko obrnejo, če pri otroku zaznajo težave? – Alenka Stare

Ustrezna pomoč na področju učenja branja: Kako pa ti bereš? – Alenka Stare

Ustrezna pomoč na področju učenja pisanja: Kako pa ti pišeš? – desna roka – Alenka Stare

Pri preprečevanju in odpravljanju učnih težav ima najpomembnejšo vlogo spodbudno okolje.

Spodbudno šolsko okolje

Spodbudno šolsko okolje je najpomembnejši element vzgojno-izobraževalnega procesa, saj preprečuje neželena vedenja, omogoča enake možnosti za vse učence in spodbuja pozitivne medosebne odnose.

Mnogo težav bi lahko preprečili s tem, da bi učno okolje spremenili v bolj učinkovito. V spodbudnem šolskem okolju otroci doživljajo varnost, sprejetost, so motivirani, so uspešni, ustvarjalni in samoiniciativni.

  • Otroke vključujemo v načrtovanje dejavnosti, v oblikovanje šolskih pravil in dejavnosti, ki bodo oblikovale pozitivno učno okolje.

  • Uporabljamo načine poučevanja, ki omogočajo vsem otrokom napredovanje v lastnem tempu (individualizacija in diferenciacija).

  • Če bomo v prvem triletju uspešno izurili osnovne veščine branja, pisanja in računanja, bomo otrokom omogočili nadaljnji uspeh. Če jih v prvem triletju tega ne naučimo, kasneje ne bodo uspešni.

Katere so pomembne »PRILAGODITVE« v procesu vzgoje in izobraževanja za učinkovitejše usvajanje novih veščin in znanj?

V resnici imamo le nekaj osnovnih prilagoditev za otroke, ki potrebuje drugačen način pridobivanja in izkazovanja znanja zaradi večjih težav na posameznih področjih učenja (uporaba posebnih pripomočkov in načinov dela za posamezne težave), vse ostalo pa morajo postati obvezni elementi spodbudnega šolskega okolja:

  • učenje po korakih, najprej na konkretnem nivoju, čim bolj konkretna razlaga snovi s pomočjo življenjskih situacij,
  • kratka in jasna navodila,
  • čim manj motečih dejavnikov,
  • ustrezna pisava, barvna podlaga, velikost pisave, razmik med vrsticami,
  • ustrezne metode poučevanja, ki omogočajo pridobivanje znanja na različne načine – multisenzorno učenje,
  • ustrezno načrtovanje procesa učenja,
  • pomoč pri organizaciji zapiskov in učnih pripomočkov, 
  • pregledna, sistematična ureditev učilnice,
  • urejen učni prostor,
  • opomniki in listi s strategijami, algoritmi reševanja nalog,
  • krajši odmori med delom,
  • pripomočki za sproščanje in stimulacijo,
  • ustrezna spodbuda učitelja,
  • slikovno gradivo,
  • razdelitev kompleksnih nalog na krajše dele,
  • podčrtovanje in označevanje z barvnimi označevalci,
  • miselni vzorci,
  • sprotne povratne informacije učitelja o napakah,
  • izogibanje izpostavljanju otroka pred skupino,
  • peščena ura na mizi učenca, da ve, kako hitro mora neko dejavnost končati,
  • daljši čas pisanja testov (ali ustrezno pripravljeni testi za eno učno uro) ali za prepisovanje s table,
  • oblikovno pregledni in jasno strukturirani delovni listi z dovolj prostora za pomožne zapise in skice, list za opombe ali pomožne račune, barvne in grafične opore,
  • podvprašanja ali krajša poglavja pri obsežnejši snovi,
  • dopuščanje kreativnih, alternativnih načinov pri samostojnem delu in dokazovanju naučenega (praktični izdelki, predstavitveni plakat, natipka namesto napiše),
  • veliko telesne aktivnosti in učenja skozi gibanje.

Da bomo tudi pri učencih z več težavami zares uspešni, moramo upoštevati še nekaj obveznih načinov dela:

  • Jasno določene meje vedenja v razredu, do vrstnikov, učitelja.

  • Sprotno obveščanje staršev o delu, vedenju, uspešnosti učenca.

  • Učiteljevi predlogi staršem za strategije pri delu doma.

  • Celostna obravnava in timsko delo učitelja, svetovalne službe, staršev in vseh vključenih v vzgojno izobraževalni proces.

Kakšna naj bo učilnica?

Učilnico uredimo tako, da bomo lahko čim več v gibanju in čim manj v sedečem položaju. Sedimo zgolj takrat, ko je to potrebno zaradi čitljivega pisanja. Vse druge dejavnosti lahko izvajamo drugače. Najbolj se obnese postavitev miz v U obliki, ker nam to omogoča velik osrednji prostor. Vseh ostalih »navlak« v razredu ne potrebujemo. Stene naj bodo prazne. Obesimo le sprotno snov in jo menjamo. V razredu imejmo tudi žoge, blazine za sedenje in druge pripomočke, ki so potrebni za uspešen proces vzgoje in izobraževanja.

solska ucilnica za spodbudno ucenje

V UČILNICI ali DOMA lahko imamo »KOŠARO ZA PRVO POMOČ«. Vanjo damo izdelke in pripomočke, ki jih uporabimo ob določenih situacijah (učne težave, otroci s posebnimi potrebami):

  • žogice in blazine za sproščanje,
  • slušalke,
  • knjige in slikanice,
  • lesene kocke,
  • peščena ura,
  • slike z napisi (POČASI, USTAVI SE, HITREJE),
  • podloga za pisanje (piši/briši),
  • časopis,
  • vaje za pozornost (povezovanje, iskanje razlik),
  • Rubikova kocka,
  • lesene sestavljanke.

Če posamezen otrok težko sledi skupinskemu delu, je lahko v košari nekaj, kar bo preusmerilo njegovo pozornost in bo kljub temu sledil snovi, vendar na drugačen način (diferenciacija in individualizacija).

Spodbudno domače okolje

Kateri so najpomembnejši elementi spodbudnega predšolskega okolja?

  1. Na prvem mestu je VARNOST IN LJUBEZEN, torej meje, red, disciplina, struktura in pravila.

  2. SAMOSTOJNOST, RAZISKOVANJE IN PREIZKUŠANJE, torej učenje na lastnih napakah.

  3. GOVOR, POGOVOR IN POSLUŠANJE, torej vsakodnevno pogovarjanje o različnih pojavih in dogodkih.

  4. VSAKODNEVNO BRANJE PRAVLJIC. Pred spanjem otroku preberemo ali povemo pravljico oziroma zgodbo.

  5. SPONTANA IGRA, torej dolgčas, je izjemno pomembna za uspešen razvoj predšolskih veščin in spretnosti.

  6. DRUŽENJE S SOVRSTNIKI brez pretiranega nadzora staršev.

  7. ZADOVOLJSTVO, torej delo.

  8. USTREZNA UPORABA ELEKTRONSKIH NAPRAV.

  9. UČENJE SAMOREGULACIJSKEGA VEDENJA.

  10. In seveda ZGLED zadovoljnih in uspešnih odraslih ljudi. Če smo mi zadovoljni in uspešni, bo tak tudi otrok.

SPODBUDNO ŠOLSKO OKOLJE je VAROVALNI DEJAVNIK V PRIMERU NESPODBUDNEGA DOMAČEGA OKOLJA in OBRATNO

Ideje in načine za učinkovito poučevanje in preprečevanje težav najdete v priročniku: Učenje in poučevanje v prvih treh razredih – Alenka Stare

Specifične učne težave – Specifične učne težave – Alenka Stare

Življenje je lepo!

Alenka Stare, prof. def.

disleksija in disgrafija razlike

Disleksija in disgrafija sodita na področje specifičnih učnih težav, ki sta tesno povezani, včasih celo prepleteni, vendar med njima obstajajo pomembne razlike.

 

Disleksija se izraža predvsem na področju usvajanja bralnih veščin in spretnosti, čeprav se posledično lahko kaže tudi na področju pisanja. Pri disleksiji težave nastajajo na področju slušno-vidnih procesov (sprejemanje in usklajeno predelovanje ter izražanje videnega in slišanega), ki vplivajo na razvoj jezika, branja in pravopisa.

Natančen vzrok za nastanek disleksije ni znan, vendar po zadnjih raziskavah vemo, da gre za preplet genetskih, nevrobioloških in okoljskih dejavnikov.

 

disleksija

 

Disgrafija se izraža na področju usvajanja osnovnih veščin in spretnosti na področju pisanja. Pri disgrafiji težave nastanejo na področju vidno-motoričnih procesov (sprejemanje in usklajeno predelovanje vidnih in motoričnih informacij), ki vplivajo na razvoj pisanja.

Vzroki za nastanek disgrafije niso natančno znani. Najverjetneje gre za prepletenost genetskih, nevroloških, razvojnih in okoljskih dejavnikov. V težjih oblikah se pojavlja približno v 2% populacije.

 

disgrafija: motnja pisanja pri otrocih

Razlike in podobnosti

DISLEKSIJA DISGRAFIJA

PODROČJA TEŽAV

-področje branja

-slušno – vidni procesi

-povezovanje slušnega zaznavanja z vidnim prepoznavanjem in razumevanjem informacij (zaznavanje, razlikovanje, analiza, sinteza, kombiniranje)

-obdelava in razumevanje jezikovnih simbolov

-usvajanje bralne pismenosti

-sprejemanje in obdelava slušnih in vidnih informacij

-prenos vidnih informacij v govorjeno obliko (branje)

-vidno – motorični procesi

usklajeno delovanje med vidom in motoriko 

-povezovanje senzorne informacije, ki jih sprejmemo prek oči, z motoričnimi odzivi telesa (koordinacija oko-roka, telesna drža in motorično načrtovanje)

-motorične sposobnosti

-finomotoične spretnosti

-grafomotorične spretnosti

-področje pisanja

-sprejemanje in obdelava slušnih, vidnih, miselnih in motoričnih informacij,

-prenos slušnih, vidnih ali miselnih informacij v pisno obliko (pisanje)

OSNOVNE ZNAČILNOSTI

-težave na področju predelovanja glasov

-slabša obdelava jezikovnih informacij

-neustrezno prepoznavanje prebranih besed

-slabša spretnost glasnega branja

-težave pri črkovanju

-težave pri jezikovnem izražanju

-mešanje črk med branjem

-izpuščanje črk med branjem

-dodajanje črk med branjem

-težave z razumevanjem prebranega

-počasno branje

-zatikajoče branje

-težave z ločevanjem črk, besed

-težave z razumevanjem prebranih besedil

-zamenjava optično podobnih črk

-težave z oblikovanjem črk, besed, povedi in besedil

-težave z uporabo pravopisnih pravil

-preskakovanje vrstic med branjem

-slabše slušno zaznavanje in razločevanje

-slabše vidno zaznavanje in razločevanje

-težave pri organizaciji informacij

-težave pri razumevanju navodil

-slaba orientacija na sebi in na ploskvi

-težave pri razumevanju in pomnjenju zaporedij (abeceda, številska vrsta)

-težave z izražanjem misli pri pisanju

-slaba telesna drža ob pisanju

-nepravilna drža pisala

-utrujenost med pisanjem

-nepravilna oblika in velikost črk 

-neustrezna smer oblik, simbolov in črk

-izpuščanje črk v besedi

-dodajanje črk v besedi

-zamenjava črk

-nepravilna smer pisanja

-nepovezano pisanje

-neustrezna razporeditev besed na listu

-neustrezna velikost pisave

-nečitljivost pisave

-slaba hitrost pisanja

-nečitljiva pisava 

-neenakomerno zapisane črke

-slaba koordinacija rok

-težave pri finomotoričnih spretnostih

-napačna velikost ali oblika črk 

-težave pri ohranjanju enake velikosti in prostorskega razmika med črkami

-slaba organizacija besedila

-težave pri ohranjanju ustrezne razporeditve besed v stavkih ali odstavkih 

-težave z zapisovanjem lastnih misli

-napake pri pravopisu in sintaksi

PRVA POMOČ V ŠOLI

-učenje po korakih na konkretnem nivoju (črke, simboli, tehnika branja, razumevanje prebranega)

-ustrezna oblika pisave, velikost pisave, razmik med vrsticam

-vaje vidnega in slušnega zaznavanja in obdelovanja informacij

-uporaba vizualnih pripomočkov

-uporaba zvočnih posnetkov

-manjša količina besedila za branje

-bralno ravnilo

-ustrezna barvna podlaga

-prilagojen čas pisanja nalog

-slikovno gradivo

-pomoč pri organizaciji zapiskov in učnih pripomočkov,

-razdelitev kompleksnih nalog na krajše dele

-podčrtovanje in označevanje z barvnimi označevalci

-miselni vzorci

-multisenzorno učenje

-uporaba tehnoloških pripomočkov

-vaje ustrezne drže telesa ob sedenju

-vaje pisanja

-barvanje in risanje

-vaje za koordinacijo oko roka

-vaje pomnjenja simbolov

-vaje orientacije v prostoru in na ploskvi

-vaje za urjenje vidnega in slušnega zaznavanja

-vaje za urjenje spretnosti rok in prstov

-vaje za pravilen prijem in držo pisala

– manjša količina besedila za prepis, narek, pisanje

-označena smer pisanja

-označen začetek pisanja

-označene vrstice za pisanje

-ustrezna barvna podlaga za pisanje

-učenje organizacije

-uporaba računalnika, tablice  za pisanje namesto ročnega pisanja

-uporaba prilagojenih pripomočkov za pisanje: pero z večjim oprijemom ali pisalna sredstva z gumijastim oprijemom

PRVA POMOČ DOMA

-ustrezne vsakodnevne vaje za razvoj pravilne tehnike branja (črke, zlogi, besede, povedi, besedila) in razumevanje prebranega po navodilu ustreznih strokovnjakov -ustrezne vsakodnevne vaje za razvoj pravilnega pisanja po navodilu ustreznih strokovnjakov

SKUPNE ZNAČILNOSTI

-nevrološka motnja – preplet genetskih, nevroloških, razvojnih in okoljskih dejavnikov

-specifična učna težava

-težave na področju sprejemanja in ustrezne obdelava informacij

-slabša orientacija

-neustrezen zapis zaradi neustreznega branja in obratno in posledično nezmožnost popravljanja lastnih napak

-težave na področju samopodobe, doživljanja sebe zaradi neuspeha 

Prva pomoč: 

-spodbudno šolsko okolje (varnost, pozitivna motivacija, spodbuda strokovnih delavcev, dobro počutje, ustrezne prilagoditve)

-spodbudno domače okolje (varnost, ljubezen, zgled)

Strokovna podpora: specialni pedagog, logoped, psiholog, klinični psiholog, pedopsihiater, tudi nevrolog.

 

razlike in podobnosti disleksija disgrafija