NS Gibalne spretnosti

Gibalna abeceda

Gibanje je osnova za življenje.

To naj bo naše vodilo v procesu izobraževanja. V vsako dejavnost vključimo gibanje. Velik pomen dajmo športu. Če se le da, imejmo uro športa vsak dan. Naj nam ne bo škoda časa za gibalne dejavnosti. Saj se le zdrav in primerno gibalno razvit otrok lahko uči.

Gibanje vpliva na vsa ostala področja otrokovega razvoja (kognitivni razvoj, vključevanje v skupino, manj vedenjskih težav …).

Pri vsaki gibalni nalogi je otrokova uspešnost vedno odvisna od vključevanja različnih gibalnih sposobnosti. Tako mora imeti otrok npr. za met žoge v cilj razvito predvsem ustrezno moč, natančnost in skladnost gibanja. Oba procesa, usvajanje gibalnih spretnosti in gibalnih sposobnosti, potekata vzporedno in vplivata drug na drugega.

Hoja, tek, skoki, lazenje, plazenje, plezanje, dviganje, nošenje, potiskanje, vlečenje in visenje so naravna in najpreprostejša gibanja. Predstavljajo gibalno abecedo človeka. Vsak otrok jih usvoji v določenih zaporedjih (npr. plazenje, hoja, tek) približno do tretjega leta starosti. Kasneje se otrok uči kompleksnejših športnih dejavnosti v preprosti obliki, kot so vodenje žoge, rolkanje, smučanje, osnovne akrobatske spretnosti, drsanje, vožnja s kolesom …

Gibalna abeceda

Skozi različne dejavnosti vsak dan poučujemo in urimo pravilno hojo, sedenje in osnovne gibalne vaje (tek, počep, poskok …).

V vsako uro in dejavnost vključimo gibanje.

Več gradiv in informacij poiščite na spletni strani: 👉 www.alenkastare.si.

 

Življenje je lepo! Alenka Stare, prof. def.

NS Splosna poucenost samostojnost

Katere so veščine in spretnosti uspešnega otroka?

Tako imenovana splošna poučenost je velik del otrokove pripravljenosti na vstop v šolo. Razvija se večinoma v domačem okolju, vse od rojstva na podlagi izkušenj in možnosti, ki jih posamezen otrok ima.

Splošno poučenost urimo skozi različne dejavnosti vsak dan.

Vsak otrok mora poznati osnovne podatke o sebi (ime, priimek, naslov, rojstni datum).

Otrok naredi svojo osebno izkaznico. Če še ne zna zapisati osnovnih podatkov o sebi, jih prepiše, preslika ali prevleče.

Poznati mora tudi podatke o svojem domačem in šolskem okolju (pogovor, plakat). Ob tem urimo tudi osnovne časovne pojme: dan, mesec, leto, vremenske pojave. Lahko pripravimo tablo za vsak dan, na katero obesimo slike in poimenovanja za vreme, dan, mesec in letni čas.

Izjemnega pomena je skrb zase (osebna higiena in urejenost: umivanje zob, česanje, obleka) in skrb za šolske potrebščine ter domače naloge.

Ob vseh nalogah in dejavnostih spodbujamo NATANČNOST, SPOŠTLJIV ODNOS, MEDSEBOJNO POMOČ, SMEH IN SREČO (igre vlog).

V predšolskem obdobju urjenju splošne poučenosti namenimo veliko pozornosti. Vsak dan pripravimo eno dejavnost. V vrtcu v jutranjem krogu vsak dan spodbujamo pripovedovanje otrok o preteklem dnevu, domačem okolju …

Za učenje osnovnih podatkov o sebi se lahko nekaj dni zaporedoma vsak otrok predstavi.

OTROK NAREDI SVOJO OSEBNO IZKAZNICO

samostojnost otroka

Vanjo vpiše svoje podatke in nariše sebe. Pred tem naredimo vajo za poimenovanje delov telesa. Vsak del telesa poimenujemo in se ga dotaknemo, da ga lažje ozavestimo (glava, lasje, obraz, obrvi, oči, nos, lica, usta, ušesa, vrat, ramena, roka, zapestje, dlan, prsti, telo, noga, stopalo, peta, prsti).

Pri vsem tem ne pozabite na »čudežne igre« Človek ne jezi se in Spomin. Z njimi razvijamo številsko predstavljivost, orientacijo, spomin, pozornost …

Otroci prihajajo iz različnih okolij in vsi ne poznajo osnovnih podatkov o sebi in svoji okolici, saj je to v veliki meri odvisno od funkcioniranja v družinskem okolju: pogovori s starši, vključevanje otroka v vsakodnevne aktivnosti in prekomerna uporaba elektronskih naprav.

Več gradiv in informacij poiščite na spletni strani: 👉 www.alenkastare.si.

Življenje je lepo! Alenka Stare, prof. def.

NS prvi solski dan

Ko otrok vstopa v šolo, je poln pričakovanj.

V tem obdobju moramo vsi spodbujati željo po učenju in odkrivanju novega.

Prvi šolski dan je začetek. Takrat jasno predstavimo šolska pravila in naša pričakovanja.

To je temelj, ki bo zdržal vse do konca šolanja, če ga bomo dobro postavili.

Naj nas ne zavede, da so otroci še majhni.

Če vstopajo v šolo, zmorejo!

Preden nastopi prvi šolski dan, se moramo strokovni delavci dogovoriti in poenotiti glede pričakovanj ter pripraviti enoten načrt dela.

Predvsem moramo ustrezno pripraviti prvi roditeljski sestanek, ko staršem sporočimo, kakšna so naša pričakovanja in načrt dela. To so šolska pravila, ki morajo biti zapisana na ustreznih dokumentih (vzgojni načrt in  hišni red). Vsako leto se pred začetkom pouka v okviru zavoda pogovorimo o zapisanih pravilih in pričakovanjih ter jih prevetrimo in dosledno izvajamo.

Primer: Če se dogovorimo, da bodo otroci v šolo prihajali sami, razen prvošolčkov, ki jih starši pospremijo do vhoda v šolo, to dosledno upoštevamo vsi, brez izjeme.

V okviru tega je izjemno uspešna ŠOLA ZA STARŠE. Staršem ponudimo 3 delavnice ali predavanja letno – naj bodo dobre (zanimive), zato da si zagotovimo čim boljšo udeležbo.

Ne pričakujmo, da bodo starši doma skupaj z otrokom delali za šolo. To ni cilj izobraževanja. Naš cilj naj bo, da se učijo v šoli, doma pa naredijo domačo nalogo samostojno. Starši so v pomoč zgolj takrat, ko kakšen otrok še ni dovolj zrel in potrebuje več pomoči. Pri vseh drugih so zgolj v oporo, če jih otrok potrebuje.

Gremo v šolo

Otrok za vstop v šolo potrebuje 1 zvezek in pisalo.

To je dovolj. Zvezek naj bo brez črt. Zakaj? Kaj pa grafomotorične vaje in črke? Otroke naučimo narisati črte v zvezek. S tem bomo veliko prispevali k razvoju pisanja in natančnosti. Ta zvezek je namenjen domačim nalogam. Vsak otrok si ga izbere sam. Seveda na začetku povemo, da je to zelo poseben zvezek, ki ga bo vsak dan nesel domov, naredil nalogo in naslednji dan spet prinesel v šolo. To izvajamo dosledno, brez odstopanj.

Več informacij poiščite v priročniku: 👉 Učenje in poučevanje v prvih treh razredih – Alenka Stare.

 

Življenje je lepo! Alenka Stare, prof. def.

 

NS Razvoj 6 letnika

Za uspešen proces izobraževanja moramo poznati naraven razvoj otrok in razvoj pričakovanih spretnosti v posameznih obdobjih.

V obdobju 5 do 6 let poteka razvoj na vseh področjih najhitreje. Morda je iz tega vidika strokovno podprt vstop v šolo pri 6. letih starosti. Opisan je razvoj povprečnega otroka.

  • SAMOSTOJNOST

Otrok je samostojen pri vsakodnevnih opravilih, kot sta oblačenje ter umivanje. Velik poudarek je na osebni urejenosti. Otroka v predšolskem obdobju vsak dan navajajmo na rutino (umivanje zvečer, umivanje zob zvečer in zjutraj, česanje vsak dan …). Otroka aktivno vključujemo v vsakodnevne dejavnosti (kuhanje, pospravljanje, delo na vrtu …).

  • GIBANJE

Pri tej starosti lahko večina otrok usvoji plavanje, rolanje, smučanje in druge spretnosti na področju športa. Z vse večjim motoričnim razvojem se povečajo tudi otrokove miselne razsežnosti, zato je že sposoben tvoriti večstavčne povedi. Svinčnik drži kot odrasla oseba in barva znotraj črt. Zmore izrezati in zalepiti enostavne oblike. Zapiše svoje ime. Ustrezen gibalni razvoj je v veliki meri odvisen od spodbud okolja in možnosti gibanja v naravi na različnih terenih.

  • SOCIALIZACIJA

Otrok sodeluje v skupinskih igrah. Morebitne težave rešuje brez pomoči odraslih. Skupina vrstnikov je za otroka v tem obdobju izjemnega pomena in vpliva na njegovo vedenje. Otrok v tem obdobju že zna ločevati med resničnim in neresničnim.

Ustrezna socializacija se razvija v družbi. Omogočimo otroku čim več druženja z vrstniki, brez »vmešavanja« odraslih oseb.

Kako poteka proces socializacije: 👉Socializacija – socializiran otrok – Alenka Stare

Razvoj povprečnega otroka

  • ČUSTVA

V obdobju odraščanja v otroku vsaka neznana situacija povzroča strah. Otrok že zmore nadzorovati fizične izbruhe jeze, če mu seveda postavimo meje in damo vedeti, kakšno vedenje ni sprejemljivo. Ustrezni čustveni razvoj temelji na zgledu.

Starši in odrasli v ožjem otrokovem okolju ga učimo ustreznih čustvenih reakcij z izkazovanjem lastnih čustev in našega reagiranja v določenih situacijah.

  • MATEMATIKA

Otrok že zmore opisati in načrtovati dane dejavnosti. Je še v fazi konkretnega mišljenja. Nekatere enostavne pojave že zna vzročno pojasniti. Šteje do 20 s pomočjo prstov, sešteva in odšteva. Matematične spretnosti so v veliki meri povezane z razvojem gibalnih spretnosti.

  • GOVOR

Govori tekoče, uporablja množino in zaimke. Vse glasove izgovarja pravilno. Ob pripovedovanju že uporablja večstavčne povedi. Pozna velike tiskane črke.

V zadnjem času so govorne spretnosti otrok slabše kot v preteklosti. Zato je še toliko bolj pomembno, da otrok dobi dovolj možnosti za ustrezen razvoj govora. To je zgled odraslih oseb v njegovem okolju. Iz elektronskih naprav se otrok dokazano ne more naučiti ustreznega govora in jezika. Potrebuje vzor živega človeka, ki ga lahko posnema.

  • POZORNOST

Otrok je v tej starosti že zmožen biti dlje časa osredotočen na neko dejavnost. Razvijanje pozornosti temelji na aktivnostih, ki zahtevajo otrokovo osredotočenost in vztrajnost.

Otroci prihajajo iz različnih okolij z različnimi predznanji. V predšolskem obdobju jih v vseh okoljih spodbujajmo k čim večji gibalni aktivnosti ter zmanjšujmo uporabo elektronskih naprav. Vsak otrok za uspešen in zdrav razvoj potrebuje okoli sebe osebe, ki mu z zgledom pomagajo razvijati osnovne veščine.

Več informacij poiščite v priročniku: 👉 Učenje in poučevanje v prvih treh razredih – Alenka Stare.

 

Življenje je lepo! Alenka Stare, prof. def.

 

NS Prosces ucenja

Učenje in poučevanje je proces, v katerega smo vključeni vsi, ki kakor koli prekrižamo pot otrokom.

Otroci se učijo od odraslih, staršev in učiteljev. Predvsem pa jih posnemajo. Največ jih naučimo z zgledom, in če jim pustimo, da sami raziskujejo svet. Mi smo le v vlogi opazovalca in pomočnika.

Naš sistem je narejen tako, da gredo otroci v šolo v šestem letu starosti. Lahko bi razpravljali o smiselnosti ali nesmiselnosti tega, vendar nam trenutno to ne koristi. Sistem je ok. Mi izvajalci, pa moramo iz njega narediti najboljše.

Učenje temelji na naših predhodnih izkušnjah in znanjih. Te so pri vsakem posamezniku drugačne. V procesu učenja pravilne spodbujamo napačne pa korigiramo. Naš namen je, da skozi različne pristope omogočimo otrokom učinkovito sprejemanje na novo pridobljenih znanj in sposobnost reševanja novih problemov.

Na učenje pomembno vpliva otrokovo zavedanje o lastnih sposobnostih in predznanje. Raziskave potrjujejo, da pričakovanja učiteljev do učencev vplivajo na priložnosti, ki jih učenci posvečajo učenju, motivacijo učencev in na njihove učne dosežke. Kratkoročni cilji, ki so specifični in zmerno zahtevni, krepijo motivacijo bolj kot dolgoročni cilji, ki so splošni in prezahtevni.  Povratne informacije so izjemnega pomena za uspešen proces učenja in poučevanja. Uspešen učitelj ima visoka, vendar realna pričakovanja, dosledno skrbi za pozitivne spodbude in učencem nudi podporo. Spodbuja ustvarjalnost ter krepi notranjo motivacijo.

Kaj je pogoj za uspešno učenje?

Osnovni pogoj za uspešen proces učenja in poučevanja je dobro psihofizično stanje otrok. Otroci so po naravi radovedni in igrivi. Skozi lastno raziskovanje okolja pridobivajo nova znanja. V obdobju otroštva dobesedno srkajo informacije iz okolja.

Otroci imajo naravno razvito domišljijo in radi ustvarjajo. Zato je v šolskem prostoru treba spodbujati iznajdljivost in ustvarjalnost. Pri spodbujanju mišljenja se usmerimo na proces in različne načine možnih odgovorov. Če se osredotočimo zgolj na en in edini pravilen odgovor, proces ni pomemben, temveč le cilj (prav – narobe). S tem načinom uničujemo velik potencial posameznika za radovednost in ustvarjalnost.
Na otrokovo ustvarjalnost vpliva predvsem okolje, v katerem živi. Seveda vsi s seboj prinesemo genske zapise, za katere po zadnjih raziskavah vemo, da ne odločajo o našem življenju v tako veliki meri, kot smo menili včasih. Torej vendarle velja rek, da »je vsak svoje sreče kovač«.

Sorodna vsebina: 👉 permisivna vzgoja

Proces učenja in poučevanja

Če želimo kar najbolj spodbujati in ohranjati otrokovo ustvarjalnost, mu moramo ponuditi čim bolj naravno okolje, v katerem se bo otrok lahko svobodno razvijal. Spodbujamo samostojno iskanje rešitev in raziskovanje sveta. To pomeni, da ni potrebe po igračah, didaktičnih pripomočkih in podobnih stvareh, saj se največ naučimo iz naravnega okolja, ki nas obdaja.

Ko se otrok rodi, ga v sodobni družbi čaka nešteto pripomočkov in igrač iz umetnih materialov. O naravnem svetu ni sledi. Vsi smo mu ves čas na voljo, ga animiramo in ploskamo za vsak najmanjši premik. Čez nekaj let pa se čudimo, le zakaj je otrok tako zahteven? Čim bolj bo okolje naravno, sproščeno in preprosto, tem bolj bo otrok zadovoljen in uspešen. Dojenček za uspešen razvoj potrebuje le mamino ljubezen in hrano.

Uspešen proces učenja in poučevanja temelji na uporabi vseh čutil, različnih dejavnosti in pripomočkov. Upošteva diferenciacijo in individualizacijo ter stremi k uspešnim in srečnim posameznikom.

Več informacij poiščite v priročniku:  👉 Učenje in poučevanje v prvih treh razredih – Alenka Stare.

 

Življenje je lepo! Alenka Stare, prof. def.

 

NS 10 korakov uspesnega resevanja tezav

Kako uspešno reševati težave?

  1. KORAK – SPODBUDNO DOMAČE OKOLJE

Za uspešen razvoj otroka in proces vzgoje je najprej treba zadovoljiti osnovne potrebe po varnosti in ljubezni. V domačem okolju otrok potrebuje ustrezno rutino, red in zgled odraslih ljudi.

Tudi osnovne fiziološke potrebe otroka morajo biti zadovoljene:

  • Ustrezna prehrana (čim manj predelane hrane, sladkorja, sladkih pijač …).
  • Ustrezna vsakodnevna higiena (vsako jutro in zvečer).
  • Ritem spanja (otrok potrebuje 9 ur spanja dnevno v mirnem in temnem prostoru).
  • Gibanje na svežem zraku vsak dan.

V današnjem času je izjemno pomembna ustrezna uporaba elektronskih naprav. Otrok do tretjega leta le teh naj ne uporablja. Kasneje pa ga z zgledom učimo ustrezne uporabe.

Preberite tudi 👉 Posledice pretirane uporabe zaslonov – Alenka Stare.

  1. KORAK – ZADOVOLJEN, UMIRJEN IN VESEL STARŠ!

STARŠI moramo v prvi vrsti skrbeti zase. Če smo mi zadovoljni in uspešni, bomo to predajali naprej in nasprotno.

Če to niste, začnite delati na sebi.

Kako?

Težko!

A ni nemogoče.

Najprej se moramo zavedati, da nam ne gre najbolje. In polovica dela je narejenega.

Osredotočimo se na čustva, ki jih doživljamo ob nekem neuspehu pri vzgoji in odnosih znotraj družine.

Vsekakor je prav, da svojih čustev ne skrivamo. Vendar se je treba naučiti, da ob težavah, ki se pojavljajo v procesu vzgoje, čustva jeze, strahu in besa, niso primerna.

Svoj položaj v vlogi starša s tem izjemno poslabšujemo. Kadar smo pod vplivom teh čustev, ne zmoremo realno in ustrezno reagirati.

Vas je kdaj strah?

Ste kdaj jezni na otroke?

Otroci strah začutijo predvsem tisti, ki imajo težave na področju vedenja.

Vsa ta čustva so popolnoma normalna in prav je, da jih doživljamo. Vendar moramo znati z njimi pravilno ravnati. Strahu, jeze in besa nikoli ne »prenašajmo« na otroka.

Pogovorimo se o svojih čustvih s partnerjem, prijateljem, po potrebi tudi s terapevtom, predelajmo jih!

In ne pozabite, da jeza povzroča gube, zato se nasmehnite.

Pomemben del vzgoje je sprejemanje in upoštevanje čustev svojih otrok, tudi neprijetnih, vendar omejujemo neželena vedenja.

Razumemo in sprejemamo jezo, ne dovolimo pa agresivnega vedenja.

Otroka sprejmemo takega, kot je!

Nudimo mu varno in prijazno okolje. Od njega pričakujemo in zahtevamo tisto, česar je zmožen.

Otroci si želijo biti sprejeti in hrepenijo po naši pozornosti.

Otroci potrebujejo dobro vodenje z jasnimi in konkretnimi cilji!

Uspešno reševanje težav

  1. KORAK – POGOVOR Z OTROKOM in OPAZOVANJE OTROKA

Pogovor z otrokom opravimo, če je otrok zmožen ustreznega govora, pogovora in razumevanja. Sicer se osredotočimo zgolj na opazovanje.

Pogovor z otrokom naj vedno temelji na spoštovanju in razumevanju, brez očitajočega tona in pogleda.

Pomembno je, da otroku pustimo, da pove vse svoje občutke in misli brez naših sodb.

VPRAŠANJA, ki jih zastavljamo otroku, naj se začnejo s kako, kje, kdaj … in NE, ZAKAJ?

Otroka opazujemo v različnih situacijah. S pomočjo tega poskušamo ugotoviti vzvode za neželena vedenja. Katere so tiste situacije (lahko je hrup, svetloba, gneča, konflikti s sovrstniki …), ki izzovejo neželeno vedenje.

Naš namen naj bo ugotoviti, kaj je vzrok in povod za težave in neželeno vedenje.

  1. KORAK – NAČRT REŠEVANJA TEŽAV

Opredelimo vedenje, ki ga želimo spremeniti.

Naredimo analizo predhodnih dogodkov, ki lahko »povzročijo« neželeno vedenje. S tem želimo ugotoviti, kakšno funkcijo ima tako vedenje.

Neželeno vedenje nadomestimo z ustreznejšim in opredelimo posledice ustreznega vedenja.

Spodbujanje ustreznega vedenja naj temelji na sistematičnem pozitivnem podkrepljevanju.

Ugotovimo, kaj je otroka motiviralo v preteklosti in česa si želi (pohvale, privilegiji).

Pozitivno vedenje povežemo z »nagrado«. Nagrada naj bo usmerjena v kvalitetno preživljanje prostega časa. Naj bo vezana na dejavnosti, vsebine (Nikoli na materialne dobrine!), ki so otroku všeč, in obratno (»kazen«).

  1. KORAK – PRAVILA

Pravila poučujemo enako kot učno snov.

Pravila, ki jih želimo uvesti, predstavimo s pomočjo slikovnega gradiva in razlage, ki jo otrok lahko razume.

Na začetku jih predstavimo, zapišemo in jih poučujemo.

Prikažemo primere, igre vlog. Vedno pozitivno vedenje podkrepimo s pozitivnimi povratnimi informacijami in obratno.

Dosledno jih upoštevamo vsi vpleteni v vzgojni proces.

Vsaka kršitev pravil mora imeti posledico (skrajšan čas ali odvzem ljubih dejavnosti).

  1. KORAK – RED IN DISCIPLINA

Postavimo jasna in kratka pravila (slikovno gradivo in pogovor) in jih dosledno upoštevamo.

Neželeno vedenje vedno ustavimo. Postavimo meje.

Pripravimo »HIŠNI RED,« kamor zapišemo in narišemo vsa pravila, ki jih želimo vnesti v svoj vsakdan.

Red in pravila otroku omogočajo, da se počuti varnega.

  1. KORAK – TIMSKO DELO

Vsi, ki v domačem okolju sodelujemo pri vzgoji otroka, moramo imeti enaka pravila in jih dosledno upoštevati.

  1. KORAK – VAJA DELA MOJSTRA

SOCIALIZACIJA, SAMOPODOBA IN UČENJE SAMOREGULACIJSKEGA VEDENJA

Do neželenih vedenj prihaja predvsem zaradi slabo usvojenih socialnih veščin, tehnik uravnavanja lastnih čustev in doživljanja samega sebe. Večina otrok v spodbudnem domačem okolju razvije ustrezne strategije spopadanja s čustvi.

Na učinkovito vedenje otroka znotraj družine in širše družbe vpliva ustrezen razvoj socializacije in samopodobe.

Socializacija je proces učenja ustreznega funkcioniranja v družbi. Več o socializaciji 👉 Socializiran otrok – Alenka Stare.

Samopodoba se razvija postopoma, na njeno oblikovanje vplivajo razvojni dejavniki, izkušnje otroka s samim seboj in z okoljem ter predvsem lastna ocena, kako ga vidijo in vrednotijo drugi.

Samoregulacijsko vedenje se nanaša na sposobnost posameznika, da nadzoruje svoje lastno vedenje, čustva in misli ter prilagaja svoje odzive različnim situacijam. Gre za notranji proces, ki omogoča posamezniku, da učinkovito obvladuje svoje vedenje in se prilagaja okolju brez zunanjega nadzora ali vodenja.

Nadzorovanja svojih misli, čustev, občutkov in obnašanja se otrok nauči tako, da opazuje in se odziva na samoregulacijsko obnašanje odraslih.

Otrok se skozi proces odraščanja, najprej znotraj družine, skozi zgled, uči prepoznave lastnih misli, čustev in vrednot ter razumevanja njihovega vpliva na vedenje.

Vse omenjene veščine se razvijajo že v zgodnjem otroštvu. Urimo jih vsak dan, v odnosih znotraj družine, prijateljev in sovrstnikov, predvsem z zgledom.

Pri učenju omenjenih veščin si lahko pomagamo z vajami zbranega poslušanja, postopnega mišičnega sproščanja, vizualizacije, čuječnosti, dihalnimi tehnikami in gibalnimi vajami za urjenje pozornosti in koncentracije.

10 korakov uspešnega reševanja težav

e-knjiga Vaja dela mojstra

  1. KORAK – SPODBUJANJE IN USTVARJANJE POZITIVNEGA OKOLJA, DOBRIH ODNOSOV

  • Pozitivna avtoriteta.
  • Doma so starši glavni!
  • Bodimo sproščeni, hecajmo se, smejmo se.
  • Jasna, kratka in razumljiva navodila.
  • Prostorska urejenost.
  • Enako količino pozornosti namenimo pozitivnemu in negativnemu vedenju.
  • Otroci vedo, kdaj mi resno mislimo.
  • Veliko gibalne aktivnosti.
  1. KORAK – POMOČ ZUNANJIH INSTITUCIJ

Vsekakor je pri izrazitejših težavah nujno poiskati pomoč ustreznih strokovnjakov.

  • Vzgojitelj ali razrednik.
  • Svetovalna služba vrtca ali šole.
  • Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov.
  • Pediater, psiholog, pedopsihiater.
  • Center za socialno delo.
  • Strokovni center za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.
  • Usmerjanje v ustrezen program (ZRSS).

Preberite tudi 👉 Na koga se starši lahko obrnejo, če pri otroku zaznajo težave? – Alenka Stare.

Več konkretnih informacij in primerov poiščite v priročniku 👉 Vzgojno zahtevni otroci – Alenka Stare.

 

Življenje je lepo! Alenka Stare, prof. def.

 

NS vzgojno zahtevni otroci

Katera vzgoja je prava?

Odraščala sem v majhni vasici na Štajerskem, kjer smo se otroci vse od zgodnjega otroštva igrali na dvorišču, v bližnji gramozni jami, vrtu. Povsod, samo v hiši smo preživeli bolj malo časa. Na televiziji je bilo nekaj slabih, migetajočih programov, ki niso privabljali otroškega pogleda. Morda risanka pred večernimi poročili, če je nismo zamudili, ker smo bili preveč zaposleni s postavljanjem lesenih hišic na drevesih, izdelovanjem splavov, ki so pluli kakšna 2 metra v veliki luži gramozne jame, ki smo jo v poletnih mesecih uporabljali za bazen.

Ni nas skrbela umazanija, zanimala nas je le brezskrbna igra. Tudi najmlajše brate in sestrice smo kmalu jemali s seboj na naše vsakodnevne potepe in dogodivščine. Vsi smo se družili med seboj, ne glede na učne težave, vzgojne probleme ali socialno-ekonomski status. Vedno so med nami bili otroci, ki smo se jih bali. Imeli so nek poseben status, rekli smo jim »barabe«. A kljub temu se z njimi ni nihče preveč ukvarjal. Danes so bolj ali manj uspešni odrasli ljudje, ki imajo svoje družine.

Seveda sem sama sodila med »pridne« punčke, ki so lepo oblečene, počesane in čiste. Pa ni bilo vedno res. Sem razbila tudi kakšen nos, pobegnila od doma s svojo prvo ljubeznijo, ne da bi kdor koli vedel, kje sem. Vsi, ki me danes poznate, boste rekli, da to pa že ni res. Pa je. Vedno sem bila malo »žleht,« kot bi rekli pri nas na vasi.

Osnovna šola je bila bolj ali manj dolgočasna. Brez nekih presežkov. Učiteljev smo se bali in jih tudi spoštovali, ker so nam tako rekli.

Ubogali smo. Tudi tiste »barabe« učiteljem niso ugovarjale, kaj šele gospodu ravnatelju. Če se je slučajno pripetilo, da te je gospod ravnatelj poklical v svojo pisarno, je to bilo zelo hudo. Tega smo se vsi bali.

A kljub vsem »težavam« smo odrasli v dobre ljudi. Ali pa morda zaradi njih.

In tudi z današnjimi otroki bo tako. To je dejstvo ne glede na vse načine vzgoje otrok in izobraževanja, ki jih danes poznamo.

Seveda je pomembno, da starši, vzgojitelji, učitelji, sosedje in vsi, ki nam otroci prekrižajo pot, stremimo k zadovoljnim posameznikom, ki bodo doprinesli k ustvarjanju uspešne družbe. Ne morem mimo dejstva, da je največji cilj vzgoje, da znamo živeti tukaj in zdaj, zadovoljni, veseli, srečni, ne glede na vse okoliščine. Edini recept za to pa je, da smo sami zadovoljni in srečni ljudje. Saj zgledi vlečejo.

vzgojno zahtevni otroci

Zakaj imamo v današnjem času vedno več nezadovoljnih, nesrečnih posameznikov?

Vzrokov je več, eden zagotovo današnja družba, kjer informacije potujejo s svetlobno hitrostjo. Danes imamo natančno statistiko, koliko vzgojno zahtevnih otrok imamo v slovenskih šolah, vrtcih. Včasih teh informacij nismo imeli. V moji osnovni šoli je bilo približno 800 otrok in od tega 10 ali 15 »barab«.

Če to pretvorim v statistiko, je podobna današnji. Seveda so kriteriji za opredelitev težav tako zelo natančni, da bi lahko rekli, da ima 90% otrok težave. Vsak, ki ne sedi pri miru, vsak, ki nenadzorovano nekaj vpraša, ker ga pač zanima. Vsak, ki je prišel iz drugega okolja, vsak, ki ni v povprečju. Žal pa je to povprečje odlično 5 in samo to! Čeprav je v resnici pravo povprečje dobro 3.

V okviru študija smo vsi strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju pridobili konkretna znanja iz Gaussove krivulje ali normalne porazdelitve. To je naravno, tako je prav! Narava je raznolika in mi smo del nje. Le peščica naj bi imela petice, drugi pa bi morali biti enakomerno razporejeni po krivulji. Največ nas je v sredini (to je povprečje – dobro 3).

Ocene morajo predstavljati realno stanje, ne samo številk, ki so staršem merilo za uspeh! NUJNO, zares nujno je ozaveščanje o številčnih ocenah. To ne sme biti merilo za »ljubezen« in »zadovoljstvo«. Žal se nam dogaja, da so starši veseli, če otrok dobi 5, in žalostni, če dobi 1,2, morda tudi 3. TO JE NEDOPUSTNO. Saj s tem »ustvarjamo« čustvene in posledično tudi vedenjske težave.

Dejstvo je, da živimo v družbi, kjer je šola organizirano tako, da se neko določeno znanje vrednoti z ocenami. Če pogledamo bolj podrobno, kako se vrednoti, kdo vrednoti in kaj vse vpliva na vrednotenje, lahko zaključim, da so ocene »slab« pokazatelj dejanskega znanja, zato je pomembno zgolj to, da greš naprej.

Če želimo razumeti in posledično odpraviti težave, moramo najprej poznati vzrok.

Obstaja veliko teorij o vzrokih, načinih pomoči, predvsem pa o tem, kako bi morali ravnati.

Vrnimo se na začetek v zgodnje otroštvo. Vsak starš si želi najboljše za svojega otroka in za vsakega starša se pod pojmom »najboljše« skriva nekaj drugega. Kako to počne, je njegova izbira in pravica. Vse je prav in dovoljeno, dokler ne kršimo zakonov, plačujemo davke in ne posegamo v pravice drugih.

Že v zgodnjem otroštvu postavljamo pravila, rutino. Nekateri otroci temu sledijo brez težav, drugi se upirajo že takoj na začetku. Ko tako upiranje začne vplivati na dinamiko v družini, nastane problem.

In kaj zdaj? Morda se bomo nekaj časa pretvarjali, da je samo slučajno, da bo minilo, ko dve leti star otrok meče hrano po kuhinji, ne želi sodelovati pri vsakodnevnem umivanju, hranjenju, spanju. Ne, ni slučajno in ne bo minilo samo od sebe.

Zdaj ste na vrsti starši oziroma odrasli ljudje, da mu pokažete, kakšno je pravilno ravnanje, kaj se sme in kaj ne. Kaj dovolite in kaj ne, je vaša izbira. Ravnajte se po sebi, saj boste tako ali tako vzgojili pomanjšano obliko sebe.

Vzgojno zahtevne otroke lahko razdelimo na dve skupini:

  • Okoljsko pogojene ali PRIDOBLJENE težave, ki nastanejo zaradi vplivov okolja.
  • Dedno pogojene težave, ki nastanejo zaradi različnih duševnih motenj.

Po mednarodni klasifikaciji bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov večina težav, povezanih s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, spada na področje duševnih bolezni. Strokovnjaki si še vedno niso enotni glede izvora duševnih težav. Najverjetneje gre pri večini težav za genski zapis, ki ga posameznik prinese na svet, če pa se izrazi, je v veliki meri odvisno od okolja.

  • vzgoja, socialno okolje, kulturno okolje, tv, računalnik, tablica, telefon

Kaj je vzgoja? Nenehno razmišljanje o tem, kaj je prav in kaj ne? Branje tisoč in ene knjige in razmišljanje o tem, katera je prava. NE! Vzgoja je delo na sebi. Bolj, ko boste vi zadovoljni in srečni, bolj bo vaš otrok hodil po pravi poti.

  • čustveno-vedenjske motnje

Otroci s poudarkom na vedenjskih motnjah težko kontrolirajo svoje odzive in so pogosteje kot njihovi vrstniki verbalno ali fizično agresivni, težko sodelujejo, ker se težje prilagajajo in odrekajo svojim željam. Pri njih velikokrat zaznamo tudi druga neželena vedenja (uporništvo, izogibanje obveznostim, provokativno vedenje, razdražljivost). Težave imajo z razumevanjem socialnih interakcij in učenjem iz izkušenj, slabša je tudi njihova sposobnost vživljanja v druge.

Otroci, pri katerih prevladujejo čustvene težave, doživljajo hude notranje stiske, tesnobo, strahove, občutek nemoči, jezo, krivdo, brezvoljnost. Zaradi svojih drugačnih vedenjskih navad in čustvovanja se okolica na te otroke pogosto odziva s kaznijo ali jih drugače odklanja. Raziskave kažejo, da ti otroci dobijo manj socialnih spodbud, manj pobud za sodelovanje, več negativnih povratnih informacij, do njih se začnejo utrjevati negativna pričakovanja. Tovrstni odzivi okolja primanjkljaje teh otrok na tak način vzdržujejo in poglabljajo. Tako se ti otroci pogosto počutijo nerazumljeni, osamljeni, negotovi vase, imajo slabo samopodobo in samospoštovanje.

  • motnje avtističnega spektra

Avtizem je primanjkljaj na področju socializacije, komunikacije, fleksibilnosti mišljenja. Strokovnjaki natančnega vzroka še ne poznajo.

  • hiperkinetične motnje

Za motnjo pozornosti je značilno, da se pri otroku pojavi že pred 7. letom starosti vsebuje vsaj 6 simptomov, vztraja vsaj 6 mesecev ter se kaže v vsaj 2 okoljih. Tak otrok se težko prilagaja, težko sprejema spremembe. V Sloveniji jih je po zadnjih podatkih 5-8% (od tega 1-2% z vedenjsko motnjo). Je ena najbolj pogostih težav, ki se pojavlja v zadnjih letih. Motnja pozornosti s pridruženo hiperaktivnostjo je duševna motnja, pri kateri gre za nevrološko pogojene težave. Natančen vzrok ni znan.

Sorodna vsebina: 👉 Kaj je ADHD?

  • anksioznost

Anksioznost ali tesnoba je neprijetno, strahu podobno čustveno stanje, ki lahko pripelje do neželenega vedenja otroka. Telesne in vedenjske spremembe, ki jih posameznik doživlja ob tesnobi, so podobne odzivu na stres. Posameznik doživlja vznemirjenost, občutke ogroženosti, strahu in panike.

  • učne težave

Pojem učne težave opredeljuje težave otrok v šoli, ki so povezane z učnim neuspehom. Vzrokov za to je izjemno veliko. Predvsem naša pričakovanja, ki velikokrat presegajo zmožnosti posameznega otroka. Učne težave so bile vedno prisotne, vendar v preteklosti to ni bilo nič posebnega. Imeli smo odlične učence, povprečne učence in seveda tudi učence, ki niso bili uspešni.

Sorodna vsebina: 👉 Učne težave – kaj so in kako jih rešujemo? – Alenka Stare

Več informacij poiščite v priročniku: 👉 Vzgojno zahtevni otroci – Alenka Stare.

 

Življenje je lepo! Alenka Stare, prof. def.