“Najtežja naloga današnjih otrok je naučiti se lepega vedenja, ker nimajo primernih zgledov okoli sebe.” (Fred Astaire)

.

  1. KORAK – ZADOVOLJEN, UMIRJEN IN VESEL STROKOVNJAK Z JASNIMI CILJI!

Strokovni delavec mora v prvi vrsti skrbeti zase. Če smo mi zadovoljni in uspešni, bomo to predajali naprej in nasprotno.

Če to niste, začnite delati na sebi.

Kako?

Težko!

A ni nemogoče.

Najprej se moramo zavedati, da nam ne gre najbolje. In polovica dela je narejenega.

Osredotočimo se na čustva, ki jih doživljamo ob nekem neuspehu pri svojem delu.

Vsekakor je prav, da svojih čustev ne skrivamo. Vendar se je potrebno naučiti, da ob težavah, ki se pojavljajo v procesu vzgoje in izobraževanja otroka, čustva jeze, strahu in besa niso primerna.

Naš položaj in s tem kakovost učno vzgojnega procesa izjemno poslabšujemo. Kadar smo pod vplivom teh čustev, ne zmoremo realno in strokovno reagirati.

Vas je kdaj strah?

Imate radi otroke?

Ste kdaj jezni nanje?

Otroci strah začutijo predvsem tisti, ki imajo težave na področju vedenja.

Radi imejte svoje otroke, do tistih, ki jih poučujete, bodite korektni in strokovni.

In ne pozabite, da jeza povzroča gube, zato se nasmehnite.

Strokovni delavec sprejema in upošteva čustva otrok, tudi neprijetna, vendar omejuje njihova neželena vedenja.

Razume in sprejema jezo, ne dovoli pa agresivnega vedenja.

Otroka sprejmemo takega, kot je. Nudimo mu varno in prijazno okolje. Od njega pričakujemo in zahtevamo tisto, česar je zmožen. Vzgojitelj, učitelj lahko izjemno vpliva na ustrezen razvoj posameznega otroka. Otroci si želijo biti sprejeti, hrepenijo po naši pozornosti.

Otroci potrebujejo dobro vodenje z jasnimi in konkretnimi cilji!

.

  1. KORAK-  POGOVOR Z OTROKOM in OPAZOVANJE OTROKA

Pogovor z otrokom opravimo, v kolikor je otrok zmožen ustreznega govora, pogovora in razumevanja. Sicer se osredotočimo zgolj na opazovanje.

Pogovor z otrokom naj vedno temelji na spoštovanju in razumevanju, brez očitajočega tona in pogleda.

Pomembno je, da otroku pustimo, da pove vse svoje občutke in misli brez naših sodb.

VPRAŠANJA, ki jih zastavljamo otroku, naj se začnejo s kako, kje, kdaj … NE ZAKAJ?

Otroka opazujemo v različnih situacijah. S pomočjo tega poskušamo ugotoviti vzvode za neželena vedenja. Katere so tiste situacije (lahko je hrup, svetloba, gneča, konflikti s sovrstniki …), ki izzovejo neželeno vedenje.

Naš namen naj bo ugotoviti, kaj je vzrok in povod za težave in neželeno vedenje.

.

  1. KORAK – NAČRT REŠEVANJA TEŽAV

Opredelimo vedenje, ki ga želimo spremeniti.

Naredimo analizo predhodnih dogodkov, ki lahko »povzročijo« neželeno vedenje. S tem želimo ugotoviti, kakšno funkcijo ima tako vedenje.

Neželeno vedenje nadomestimo z ustreznejšim. Opredelimo posledice ustreznega vedenja.

Spodbujanje ustreznega vedenja naj temelji na sistematičnem pozitivnem podkrepljevanju.

Ugotovimo, kaj je otroka motiviralo v preteklosti in česa si želi (pohvale, privilegiji).

Pozitivno vedenje povežemo z »nagrado«. Nagrada naj bo usmerjena v kvalitetno preživljanje prostega časa. Naj bo vezana na dejavnosti, vsebine (Nikoli na materialne dobrine!), ki so otroku všeč, in obratno (»kazen«).

.

  1. KORAK – POGOVOR S STARŠI

Starši imajo velikokrat popolnoma drugačen pogled na težave svojih otrok kot strokovni delavci. Staršem predstavimo/povemo, kaj se je zgodilo (nanizamo dogodke) brez kakršnihkoli sodb (ne govorimo o tem, kako bi moralo biti in zakaj se je nekaj zgodilo).

.

  1. KORAK – PRAVILA

Pravila poučujemo enako kot učno snov.

Pravila, ki jih želimo uvesti, predstavimo s pomočjo slikovnega gradiva in razlage, ki jo otrok lahko razume.

Na začetku jih predstavimo, zapišemo in jih poučujemo.

Prikažemo primere, igre vlog. Vedno pozitivno vedenje podkrepimo s pozitivnimi povratnimi informacijami in obratno.

Dosledno jih upoštevamo vsi vpleteni v vzgojni proces.

Vsaka kršitev pravil mora imeti posledico (skrajšan čas ali odvzem ljubih dejavnosti).

.

  1. KORAK – RED IN DISCIPLINA

Postavimo jasna, kratka pravila in jih vsi dosledno upoštevamo.

Neželeno vedenje vedno ustavimo. Postavimo meje.

Red in pravila otroku omogočajo, da se počuti varnega.

.

  1. KORAK – TIMSKO DELO

Vsi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa moramo imeti enaka pravila in jih dosledno upoštevati.

To je edini način za »kolektivni« uspeh. Ko zaznamo težave, jih rešujemo na kolektivni ravni.

.

  1. KORAK – VAJA DELA MOJSTRA

SOCIALIZACIJA, SAMOPODOBA IN UČENJE SAMOREGULACIJSKEGA VEDENJA

Do neželenih vedenj prihaja predvsem zaradi slabo usvojenih socialnih veščin, tehnik uravnavanja lastnih čustev in doživljanja samega sebe. Večina otrok v spodbudnem domačem okolju razvije ustrezne strategije spopadanja s čustvi.

Na učinkovito vedenje otroka znotraj družine in širše družbe vpliva ustrezen razvoj socializacije in samopodobe.

Socializacija je proces učenja ustreznega funkcioniranja v družbi. Več o socializaciji  – Kaj  je socializiran otrok?

Samopodoba se razvija postopoma, na njeno oblikovanje vplivajo razvojni dejavniki, izkušnje otroka s samim seboj in z okoljem ter lastna ocena, kako ga vidijo in vrednotijo drugi.

Samoregulacijsko vedenje se nanaša na sposobnost posameznika, da nadzoruje svoje lastno vedenje, čustva in misli ter prilagaja svoje odzive različnim situacijam. Gre za notranji proces, ki omogoča posamezniku, da učinkovito obvladuje svoje vedenje in se prilagaja okolju brez zunanjega nadzora ali vodenja.

Nadzorovanja svojih misli, čustev, občutkov in obnašanja se otrok nauči tako, da opazuje in se odziva na samoregulacijsko obnašanje odraslih.

Otrok se skozi proces odraščanja, najprej znotraj družine, skozi zgled, uči prepoznave lastnih misli, čustev in vrednot ter razumevanja njihovega vpliva na vedenje.

Vse omenjene veščine se razvijajo že v zgodnjem otroštvu. Urimo jih vsak dan, v odnosih znotraj družine, prijateljev in sovrstnikov, predvsem z zgledom.

Vsekakor tudi znotraj vzgojno izobraževalnih institucij urimo veščine samoregulacije na primerih reševanja težav, spopadanja s stresnimi situacijami, učenja obvladovanja čustev …

Pri učenju omenjenih veščin si lahko pomagamo z vajami zbranega poslušanja, postopnega mišičnega sproščanja, vizualizacije, čuječnosti, dihalnimi tehnikami in gibalnimi vajami za urjenje pozornosti in koncentracije.

.

  1. KORAK – SPODBUJANJE IN USTVARJANJE POZITIVNEGA OKOLJA, DOBRIH ODNOSOV
  • Pozitivna avtoriteta.
  • Znotraj skupine/razreda je strokovni delavec GLAVNI!
  • Odnos strokovnega delavca naj ne temelji na čustvih.
  • Bodimo sproščeni, hecajmo se, smejmo se.
  • Jasna, kratka in razumljiva navodila.
  • Postavitev prostora, igralnice.
  • Enako količino pozornosti namenimo pozitivnemu in negativnemu vedenju.
  • Diferenciacija in individualizacija.
  • Otroci vedo, kdaj mi resno mislimo.
  • Veliko gibalne aktivnosti.

.

  1. KORAK – POMOČ ZUNANJIH INSTITUCIJ

Vsekakor je pri izrazitejših težavah nujno poiskati pomoč ustreznih strokovnjakov:

  • pediater, psiholog, pedopsihiater, nevrolog
  • svetovalna služba – vrtec, šola
  • razvojna ambulanta
  • center za socialno delo
  • usmerjanje v ustrezen program

.

Na koga se starši lahko obrnejo, če pri otroku zaznajo težave? – Alenka Stare.

Več konkretnih informacij in primerov poiščite v priročniku  – Vzgojno zahtevni otroci – Alenka Stare.

Življenje je lepo! Alenka Stare, prof. def.